poslabšanje zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
vdovska pokojnina - sorazmerni del vdovske pokojnine - pogoji na strani umrlega zavarovanca - neizpolnjevanje pogojev
Skupna pokojninska doba na strani umrlega zavarovanca nesporno znaša 10 let 7 mesecev in 23 dni.1 Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, zaradi neizpolnitve pogojev iz 27. člena ZPIZ-2 ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
Na tej podlagi so tako nerelevantna vsa nadaljnja presojanja o izpolnjenosti pogojev na strani tožeče stranke, saj morajo biti primarno izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca.
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
posojilna pogodba - pripoznava - pripoznava dolga - pravna podlaga - kavza posla - dejansko stanje - veljavnost akcesornega pravnega posla - akcesornost
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga akcesorne narave in je veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045901
SPZ člen 75, 76, 76/2. OZ člen 131, 133, 186, 186/2.
povrnitev premoženjske škode - prepovedane imisije - javno kanalizacijsko omrežje - meteorna kanalizacija - rekonstrukcija kanalizacijskih vodov - vplivi na sosednje nepremičnine - iztekanje vode - zamakanje - povzročitelj škode - izvajalec del - solidarna odgovornost kršilcev - materialna škoda - odgovornost lastnika - bodoča škoda - soprispevek oškodovanca
Lastnik je tisti, ki mora preprečiti odtekanje vode z njegove nepremičnine na nepremičnino soseda, saj gre za direktno imisijo, ta pa je prepovedana. Javno kanalizacijsko omrežje je v lasti drugotoženke (14. člen Odloka o pogojih izvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Krško), katere naloga je tudi izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda (26. člen Zakona o varstvo okolja v zvezi s 128. členom ZOREP-1). Ta mora biti izveden tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika. Ker je do prepovedanih imisij prihajalo iz kanalizacije v lasti drugotoženke, za škodo, nastalo zaradi njih, tožniku odgovarjata tako lastnik kanalizacije (drugotožena stranka) kot tudi lastnik zemljišča (prvotožena stranka). Ker se je v času izvedbe spornih del opravljala rekonstrukcija kanalizacijskih vodov, je podana odgovornost toženih strank. Vrhovno sodišče RS se je tudi opredelilo do ugovorov tožencev, da nista vedela, kdo in kdaj je izvajal dela. Vrhovno sodišče je zapisalo, da se toženki ne moreta razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem, da ne vesta, kateri izvajalec je opravljal sporna dela. Toženki sta tisti, ki sta imeli oblast nad zemljiščem, in ki nepooblaščenih posegov vanj ne bi smeli dopustiti. Zato sta v razmerju do tožnika odgovorni za protipravne posege na njunem zemljišču oziroma na njuni komunalni napravi, če je zaradi njunih posegov tožniku nastala škoda. Tožnik ni dolžan vedeti, kdo je izvajalec del na sosednji nepremičnini in bi mu s tem naložili pretežko dokazno breme. Če tega nista vedeli toženki, je toliko težje to pričakovati od tožnika. Ker se nobena od toženih strank v celoti ni ekskulpirala, je podana solidarna odgovornost po drugem odstavku 186. členu OZ.
povrnitev premoženjske škode - imisije - pasivna legitimacija občine - pasivna legitimacija države - občinska cesta - lastninska pravica države - upravljalec ceste - sanacija občinske ceste - soglasje lastnika za poseg - iztekanje vode - direktna imisija - prepovedana imisija - protipravnost - ponavljajoče se dejanje - sukcesivna škoda - stabilizacija škode - izvajalec del - trditveno in dokazno breme - zastaranje
znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - določitev preživnine - študent - štipendija - študentsko delo - dijak - srednja šola
Pravilna uporaba materialnega prava na podlagi 132. člena ZZZDR zahteva dvofazni postopek, ko se odloča o zvišanju ali znižanju preživnine. V prvi fazi sodišče ugotovi, ali so izkazane spremenjene okoliščine, ki so bistvene glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, in če ta dejstva ugotovi, nadaljuje z drugo fazo, v kateri pa zgolj ugotavlja, kakšne so preživninske potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev od vložitve tožbe dalje.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046089
ZKP člen 214, 215, 215/1, 149.b.
predlog za izločitev dokazov - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - pridobitev IMEI številke - zakonitost odredbe - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe
Kljub izostanku odredbe preiskovalnega sodnika za pridobitev podatka o IMEI številki odredba preiskovalne sodnice II Kpd 1432/19 z dne 10. 1. 2019, s katero je bilo operaterju odrejeno med drugim tudi, da posreduje podatke za mobilni telefon z zgoraj navedeno IMEI številko, zgolj iz tega razloga ni nezakonita. Z isto odredbo je preiskovalna sodnica odredila tudi pridobitev podatkov za mobilni telefon s telefonsko številko, ki jo je policiji posredoval prav osumljeni. Iz analitičnega poročila o izpisih komunikacijskega prometa z dne 21. 3. 2019 (list.št. 42-47), ki je bilo izdelano po pridobitvi izpisov elektronskega komunikacijskega prometa (list.št. 39 s CD-ji na list.št. 40), izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je bila pozivna številka vstavljena le v mobilni telefon IMEI številke. V delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov o prometu na mobilnem telefonu, odredba preiskovalne sodnice ni bila nezakonita, tega niti zagovornik ne graja. Slednje pomeni, da je že na podlagi odredbe preiskovalne sodnice z dne 10. 1. 2019 policija ob pregledu podatkov o prometu na navedeni telefonski številki pravzaprav prišla tudi do IMEI številke, v katero je bila telefonska številka s SIM kartico vstavljena. Z drugimi besedami povedano, tudi če odredba preiskovalne sodnice ne bi vsebovala besedila, da operater za IMEI številko posreduje podatke o mobilnih številkah, ki so se uporabljale v mobilnem telefonu s to IMEI številko, torej tega kar je za obrambo sporno v luči varstva pravice do komunikacijske zasebnosti, je preostali del odredbe povsem zakonit, že na tej zakoniti podlagi pa je operater že v povezavi s telefonsko številko predložil podatke o IMEI številki telefonskega aparata, v katerega je bila vstavljena SIM kartica. To pa je bila v konkretnem primeru prav IMEI številka, glede katere se zatrjuje, da je policija do nje prišla na nezakonit način.
Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS, ampak gre za obrazložitev, ko sodišče (okrajna sodnica) v celoti sprejema temeljite in prepričljive razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga PP Postojna za izdajo odredbe za hišno preiskavo, v kateri so bili okrajni sodnici podrobno in konkretno predstavljeni in obrazloženi utemeljeni razlogi za sum, da je v odredbi za hišno preiskavo navedena oseba storila prekršek po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ter tudi verjetnost, da se bodo pri preiskavi odkrili predmeti, ki so pomembni za prekrškovni postopek. V tej zadevi torej ne gre za enak ali podoben primer, kot ga je obravnavalo Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi, saj je v primeru, ki ga je obravnavalo Ustavno sodišče, šlo za odredbo za hišno preiskavo, v obrazložitvi katere se je preiskovalni sodnik zgolj skliceval na predlog za odreditev hišne preiskave, niso pa bili navedeni razlogi predlagatelja odredbe, ki bi preiskovalnega sodnika prepričali, da so izpolnjeni vsi pogoji za odreditev hišne preiskave. V obravnavani zadevi pa so okrajno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi okrajna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev mnenja - načelo enakosti - čustvena navezanost - odsotnosti
Sodišče je s sedanjo ureditvijo enakega obsega stikov otrok z obema staršema ustvarilo ravnotežje, pri katerem nobenemu od njiju ni dalo prednosti, ne glede na trditve predlagateljice, da je v času skupnega življenja z deklicama preživela bistveno več časa kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče ji sicer v tem delu sledi, saj je bil zaradi narave dela v špediciji nasprotni udeleženec več odsoten, vendar pa zgolj tak dogovorjeni način skrbi za družino, ko je ta polno funkcionirala, ne more odločilno vplivati na način izvajanja stikov po njenem razpadu.
ZPP člen 78, 82, 82/2-1, 83, 83/1, 86, 205, 205/1-1.
začasni zastopnik - pooblaščenci - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - smrt stranke med pravdo - prekinitev postopka
Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.
Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.
zaseg motornega vozila - odvzem vozila - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sorazmernost - stroški hrambe zaseženega vozila
Po določbi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa policist lahko zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev, med ostalim, če se izvršuje ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je bil obdolženi zaustavljen pri redni kontroli in da torej ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, zato pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni. To ne izhaja niti iz odredbe sodišča, ki se (napačno) sklicuje na 23. člen ZPrCP. Pogoji za odvzem vozila so bili v predmetni zadevi izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje avtomobil odvzelo zaradi ogrožanja varnosti. To pa pomeni, da je odločitev, da mora obdolženi nositi stroške hrambe do izdaje sodbe, napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046158
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - konoplja - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga
Dokazna ocena izpovedbe oškodovanca, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v sodbi, nima nasprotij in pritožba zato neutemeljeno trdi, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju. V sodbi so podrobno obrazložene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da oškodovancu ni mogoče z gotovostjo verjeti, ko je povedal, da snov, ki jo je zaužil, izhaja iz nakupa preko spletne strani www.---.si, to je iz iste pošiljke, v kateri je prejel dve steklenici konopljinega olja, pri čemer je pravilno ocenilo tudi izpovedbi oškodovanca in zdravnice X glede njunega pogovora ob zdravniškem pregledu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045707
KZ-1 člen 20, 20/2, 73, 73/1, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - odmera kazni - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - odvzem predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Stvar konkretne ocene je, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem mobilnega aparata. Že po logiki stvari je ta namenjen telefoniranju in če je storilec aparat v tem smislu uporabil za izvršitev kaznivega dejanja, je njegov odvzem utemeljen tudi če v sodbi ni podrobneje, ali pa sploh ni obrazložen.
Sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046921
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP člen 18, 306, 306/3, 323, 355, 355/2.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti - opravičilo izostanka z naroka - pouk obdolžencu - dokazi in dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič
Pritožnica nima prav. Sodišče prve stopnje obdolženčeve krivde ni ugotovilo le na podlagi indicev, ampak na podlagi zanesljivih dokazov, to je izpovedbe oškodovanca in priče ŽO, ki sta obdolženca zalotila pri storitvi kaznivega dejanja ter izpovedbe priče SL, ki je slednjima pomagal pri identifikaciji obdolženca na podlagi opisa in predvsem tetovaž, ki jih ima obdolženec na dlaneh. Vsi trije so obdolženca tudi prepoznali kot storilca na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi je tako obstajala le ena možnost, to je, da je storilec obravnavanega kaznivega dejanja le obdolženec in nihče drug.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049744
KZ člen 3, 3/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 240, 240/1.
opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - pravica do učinkovite obrambe - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - milejši zakon - dokazna ocena izpovedi prič - izločitev sodnika - zloraba položaja ali pravic
Bistvo očitka pri kaznivem dejanju zlorabe položaja po prvem odstavku 244. člena KZ je v nezvestobi gospodarski družbi, bolj konkretno pa v zlorabi zaupanja, ki je storilcu podeljeno v njegovi funkciji oziroma s pooblastilom. V opisu izrabe položaja na način, ki je očitan obtožencu in opisan v izreku, je protipravnost dovolj jasno in razumljivo opredeljena. Obtoženi je imel dvojno in interesno konkurentno funkcijo, v dveh gospodarskih družbah, kar mu je samo po sebi (v sostorilstvu z obtoženo B. B.) omogočilo očitano zlorabo položaja v družbi Z. Iz opisa tako povsem konkretizirano izhaja očitek, da je v imenu svoje družbe U. izdal fiktivne račune družbi Z., katere premoženjske interese bi moral varovati v funkciji predsednika nadzornega sveta, funkcija predsednika nadzornega sveta mu je namreč sama po sebi prepovedovala opustitev dolžne skrbnosti, nadzora, ki se v predmetni zadevi povsem ustrezno oziroma konkretizirano opisuje z očitkom, da je v imenu in za račun družbe U., izdal fiktivne račune oškodovani družbi.
Pritožbeno sodišče zavrača očitke zagovornice obtoženega, da je sodišče s širitvijo obdobja storitve kaznivega dejanja nedovoljeno in v škodo obtoženega prekoračilo obtožbo. Vsak od osmih predmetnih računov je bil v dispozitivu obtožbe opisan s pripadajočo številko, zneskom in datumom izdaje, zato je po presoji pritožbenega sodišča, prvostopenjsko sodišče povsem pravilno obdobje storitve kaznivega dejanja popravilo tako, da je kronološko upoštevalo datume, ki izhajajo iz računov. Slednje po oceni pritožbenega sodišča v nobenem smislu ne pomeni nedovoljenega širjenja oziroma popravljanja obtožbe, saj je bil obtoženi ves čas kazenskega postopka soočen z očitkom izdaje konkretnih računov, opremljenih s pripadajočimi datumi izdaje, kar samo po sebi vzpostavlja obdobje storitve očitanega kaznivega dejanja. Če bi namreč sodišče očitek obdobja storitve kaznivega dejanja iz opisa v celoti izpustilo, bi bilo moč iz opisa očitanih računov še vedno sklepčno zaključiti kdaj je obtoženi začel in kdaj končal izvrševati očitano izdajanje fiktivnih računov. V primeru, da je obtoženi v postopku seznanjen česa je obtožen, uskladitev časovne komponente ne povečuje kriminalne količine konkretnega kaznivega dejanja, sodišče s tako uskladitvijo ne prekoračuje obtožbe, gre za isto dejanje in isti historični dogodek.
Strinjati se je s pritožnico, da je odgovornost države za izvajanje učinkovite obrambe v primerih, ko je obdolženi upravičen do postavljenega zagovornika, višja, kot v primerih, ko si obdolženi zagovornika izbere sam. Na podlagi procesnih opravil zagovornice, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam izpodbijane sodbe, da zagovornica ni bila zgolj pasivni spremljevalec poteka glavne obravnave, zaupano ji delo zagovornice po uradni dolžnosti je od postavitve opravljala vestno in pošteno, na njeni strani ni bilo zaznati nobene okoliščine, ki bi utemeljevala dvom v njeno korektno delo. Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito zatrjevanje nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da je obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorabila zato, da je sodišču prve stopnje oteževala vodenje tega kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045773
ZPP člen 324, 324/4, 350, 350/2, 496, 496/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sodba s polno obrazložitvijo - napoved pritožbe - gola pritožba - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Tožena stranka je vložila "golo pritožbo". Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov na katere, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - dokazovanje
ZPŠOIRSP pavšalne odškodnine ne določa kar abstraktno, na počez, ampak gre za znesek, ki je namenjen kritju tipične škode, ki je nastala izbrisanim osebam zaradi izbrisa. Če oškodovanec meni, da je utrpel večjo škodo, pa lahko to uveljavi v sodnem postopku. V takem primeru se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP), kar pomeni, da mora tožnik skladno z določilom 131. člena OZ dokazati vrsto in obseg škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom.