Okoliščine, ki jih v predlogu izpostavlja tožnik, niso posledica napake v imenih in številkah, očitne pisne ali računske pomote, in ne predstavljajo pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045901
SPZ člen 75, 76, 76/2. OZ člen 131, 133, 186, 186/2.
povrnitev premoženjske škode - prepovedane imisije - javno kanalizacijsko omrežje - meteorna kanalizacija - rekonstrukcija kanalizacijskih vodov - vplivi na sosednje nepremičnine - iztekanje vode - zamakanje - povzročitelj škode - izvajalec del - solidarna odgovornost kršilcev - materialna škoda - odgovornost lastnika - bodoča škoda - soprispevek oškodovanca
Lastnik je tisti, ki mora preprečiti odtekanje vode z njegove nepremičnine na nepremičnino soseda, saj gre za direktno imisijo, ta pa je prepovedana. Javno kanalizacijsko omrežje je v lasti drugotoženke (14. člen Odloka o pogojih izvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Krško), katere naloga je tudi izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda (26. člen Zakona o varstvo okolja v zvezi s 128. členom ZOREP-1). Ta mora biti izveden tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika. Ker je do prepovedanih imisij prihajalo iz kanalizacije v lasti drugotoženke, za škodo, nastalo zaradi njih, tožniku odgovarjata tako lastnik kanalizacije (drugotožena stranka) kot tudi lastnik zemljišča (prvotožena stranka). Ker se je v času izvedbe spornih del opravljala rekonstrukcija kanalizacijskih vodov, je podana odgovornost toženih strank. Vrhovno sodišče RS se je tudi opredelilo do ugovorov tožencev, da nista vedela, kdo in kdaj je izvajal dela. Vrhovno sodišče je zapisalo, da se toženki ne moreta razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem, da ne vesta, kateri izvajalec je opravljal sporna dela. Toženki sta tisti, ki sta imeli oblast nad zemljiščem, in ki nepooblaščenih posegov vanj ne bi smeli dopustiti. Zato sta v razmerju do tožnika odgovorni za protipravne posege na njunem zemljišču oziroma na njuni komunalni napravi, če je zaradi njunih posegov tožniku nastala škoda. Tožnik ni dolžan vedeti, kdo je izvajalec del na sosednji nepremičnini in bi mu s tem naložili pretežko dokazno breme. Če tega nista vedeli toženki, je toliko težje to pričakovati od tožnika. Ker se nobena od toženih strank v celoti ni ekskulpirala, je podana solidarna odgovornost po drugem odstavku 186. členu OZ.
povrnitev premoženjske škode - imisije - pasivna legitimacija občine - pasivna legitimacija države - občinska cesta - lastninska pravica države - upravljalec ceste - sanacija občinske ceste - soglasje lastnika za poseg - iztekanje vode - direktna imisija - prepovedana imisija - protipravnost - ponavljajoče se dejanje - sukcesivna škoda - stabilizacija škode - izvajalec del - trditveno in dokazno breme - zastaranje
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
V 2. odstavku 207 člena ZUP-a je sicer res določeno, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi ta določba ni kršena. Kot predhodno poudarjeno, gre za spor o pravici do izredne denarne socialne pomoči, o kateri CSD odloča po prostem preudarku v skladu z namenom, za katerega se denarna dajatev priznava. Ker se pravica do izredne denarne socialne pomoči izraža v denarni dajatvi, priznani znesek že po naravi stvari ne pomeni, da ne bi bilo odločeno o vseh zahtevkih. To velja tudi za predmetno zadevo. V obravnavanem predsodnem postopku priznanih 155,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za nakup bojlerja implicite pomeni, da izredna denarna socialna pomoč v višjem znesku ni priznana, ne da bi se bilo potrebno o tem posebej izrekati.
posojilna pogodba - pripoznava - pripoznava dolga - pravna podlaga - kavza posla - dejansko stanje - veljavnost akcesornega pravnega posla - akcesornost
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga akcesorne narave in je veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - dokazovanje
ZPŠOIRSP pavšalne odškodnine ne določa kar abstraktno, na počez, ampak gre za znesek, ki je namenjen kritju tipične škode, ki je nastala izbrisanim osebam zaradi izbrisa. Če oškodovanec meni, da je utrpel večjo škodo, pa lahko to uveljavi v sodnem postopku. V takem primeru se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP), kar pomeni, da mora tožnik skladno z določilom 131. člena OZ dokazati vrsto in obseg škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-1, 39, 39/1-2, 42.
sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - nagrada in stroški sodnega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevno izvedensko mnenje - obsežna listinska dokumentacija
Upoštevaje število in kompleksnost vprašanj za izvedenca, obsežnost dokumentacije, obseg izvedenskega mnenja s prilogo in ostalih dejavnosti izvedenca v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ni dvoma, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048843
OZ člen 131, 131/1, 179, 965. ZPP člen 154.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - nenadna vzvratna vožnja - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - nastanek škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Odškodnina v višini 3.000 EUR za škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - stalno prebivališče - običajno prebivališče - premoženje - dohodki - pristojnost slovenskega sodišča
Odločbo o prekršku, ki jo je izdal pristojni organ države izdaje mogoče izvršiti zoper slovenskega državljana tudi v primeru, če v R. S. nima stalnega, niti začasnega prebivališča, ima pa dohodke ali premoženje.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - objektivna pogojenost višine odškodnine
Za presojo utemeljenosti trditev o (ne)ustreznosti s strani sodišča prve stopnje prisojene odškodnine je poleg primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.
Opredelitev poškodb po Fischerjevem sistemu, na katero se sklicuje pritožba, (sama za sebe) ni bistvena ne pri ugotavljanju obsega utrpljene nepremoženjske škode niti določanju primerne odškodnine zanjo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045424
URS člen 2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZPIZ-2B člen 39. ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1.
načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - gospodarski spor majhne vrednosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezna zavarovanja v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - povzročitev škode - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - povrnitev škode - povrnitev povzročene škode - invalidska pokojnina - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - sprememba zakonodaje - lex specialis - izključitev zavarovalnega kritja
Razlaga 39. člena ZPIZ-2B, po katerem bi se spremenjena ureditev uporabila tudi za škode, ki so nastale iz škodnih dogodkov, ki so se zgodili pred 1. 1. 2016, bi pomenila nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo.
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bil podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - zelenica - pretekla raba - ugovor javnega dobra
Predlagatelji so pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču po samem zakonu, saj funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi ter se pridobilo in prenašalo le skupaj z njo.
Ni pravilno stališče pritožbe, da pretekla raba lahko predstavlja le subsidiaren kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju pritožnice) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih.
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045773
ZPP člen 324, 324/4, 350, 350/2, 496, 496/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - sodba s polno obrazložitvijo - napoved pritožbe - gola pritožba - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
Tožena stranka je vložila "golo pritožbo". Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov na katere, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
Sodišče glede na določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na morebitno predhodno odločitev o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
zaseg motornega vozila - odvzem vozila - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - sorazmernost - stroški hrambe zaseženega vozila
Po določbi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa policist lahko zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od v nadaljevanju določenih pogojev, med ostalim, če se izvršuje ukrep odvzema vozniškega dovoljenja. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Iz obdolžilnega predloga je razvidno, da je bil obdolženi zaustavljen pri redni kontroli in da torej ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, zato pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni. To ne izhaja niti iz odredbe sodišča, ki se (napačno) sklicuje na 23. člen ZPrCP. Pogoji za odvzem vozila so bili v predmetni zadevi izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane sodbe, v kateri je sodišče prve stopnje avtomobil odvzelo zaradi ogrožanja varnosti. To pa pomeni, da je odločitev, da mora obdolženi nositi stroške hrambe do izdaje sodbe, napačna.
znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - določitev preživnine - študent - štipendija - študentsko delo - dijak - srednja šola
Pravilna uporaba materialnega prava na podlagi 132. člena ZZZDR zahteva dvofazni postopek, ko se odloča o zvišanju ali znižanju preživnine. V prvi fazi sodišče ugotovi, ali so izkazane spremenjene okoliščine, ki so bistvene glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, in če ta dejstva ugotovi, nadaljuje z drugo fazo, v kateri pa zgolj ugotavlja, kakšne so preživninske potrebe upravičenca in zmožnosti zavezancev od vložitve tožbe dalje.