Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 259, 259/3.. ZZVZZ-M člen 44a.. ZZVZZ člen 23.. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 24.. ZZDej-UPB2 člen 74.. ZS člen 109.. URS člen 2, 22, 50, 51.. ZJSRS-UPB2 člen 28.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - humanitarna organizacija
Predhodno plačilo stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) s strani donatorske organizacije apriori ne izključuje obveznosti ZZZS, ker 1.) gre pri povračilu stroškov zdravljenja v tujini (v Sloveniji) izključno za razmerje med zavarovano osebo in ZZZS ter 2.) ker je ob priznani pravici do zdravljenja v tujini izpolnjen zavarovalni primer, ki ZZZS zavezuje, da zavarovancu (in ne tretjemu, ki je morda v imenu in na račun zavarovanca stroške vnaprej poravnal) povrne stroške zdravljenja v tujini (v Sloveniji).
Obveznost zavarovalnice, da plača stroške zdravljenja zavarovancu ni pogojena s predhodnim plačilom zavarovanca Društvu, saj obveznost zavarovalnice temelji na zakonu. ZZZS je ob izpolnjenih zakonskih pogojih dolžan izpolniti obveznosti zavarovancu (stroški so zavarovancu nastali, le da jih je zanj plačal nekdo tretji; tretji je prevzel izpolnitev). Ali bo tretji, ki je za zavarovanca plačal stroške zdravljenja oz. prevzel izpolnitev, od zavarovanca terjal te stroške, ko mu bodo izplačani s strani zavarovalnice, je izključno stvar dogovora oz. vsebine razmerja med njim in zavarovancem.
Glede na predhodna prava izhodišča je potrebno šteti, da so zavarovancu stroški dejansko nastali, da so vezani na zdravstveno storitev, ki je bila opravljena zavarovancu, da so njegovi stroški (le plačal jih je zanj tretji - je prevzel izpolnitev), zaradi česar je ZZZS zavarovancu (in ne komu tretjemu) stroške zdravstvene storitve, ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, dolžan plačati. Na kakšen način bo rešeno razmerje med zavarovancem in izpolniteljem (donatorjem) ni stvar ZZZS, niti tega socialnega spora, razen v obsegu in iz razloga, kot bo nakazan v usmeritvi za izvedbo ponovljenega sojenja.
Okoliščine, ki jih v predlogu izpostavlja tožnik, niso posledica napake v imenih in številkah, očitne pisne ali računske pomote, in ne predstavljajo pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - odločba o denacionalizaciji - denacionalizacija - izvirna pridobitev lastninske pravice - načelo prirejenosti postopkov - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - podatki zemljiškega katastra - geodetska napaka - pogoji za priposestvovanje
Pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa spada med originarne oziroma izvorne pridobitne načine. Njihova bistvena značilnost je, da se pridobitev pravice ne opira na lastninsko pravico prejšnjega lastnika ali na njegovo voljo.
Glede na načelo prirejenosti postopkov je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sodišče vezano izključno na izrek, katera zemljiška parcela je predmet vračila, ne pa na pojasnila, ki jih pravnomočnost ne zajema.
Z odločbo o denacionalizaciji je bila pridobljena lastninska pravica na parceli 49/4 v obsegu in na tistem delu zemljiške površine, kot je bilo ob pravnomočnosti odločbe vpisano v zemljiški kataster.
V 2. odstavku 207 člena ZUP-a je sicer res določeno, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi ta določba ni kršena. Kot predhodno poudarjeno, gre za spor o pravici do izredne denarne socialne pomoči, o kateri CSD odloča po prostem preudarku v skladu z namenom, za katerega se denarna dajatev priznava. Ker se pravica do izredne denarne socialne pomoči izraža v denarni dajatvi, priznani znesek že po naravi stvari ne pomeni, da ne bi bilo odločeno o vseh zahtevkih. To velja tudi za predmetno zadevo. V obravnavanem predsodnem postopku priznanih 155,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za nakup bojlerja implicite pomeni, da izredna denarna socialna pomoč v višjem znesku ni priznana, ne da bi se bilo potrebno o tem posebej izrekati.
poslabšanje zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049744
KZ člen 3, 3/2, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 240, 240/1.
opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - pravica do učinkovite obrambe - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - milejši zakon - dokazna ocena izpovedi prič - izločitev sodnika - zloraba položaja ali pravic
Bistvo očitka pri kaznivem dejanju zlorabe položaja po prvem odstavku 244. člena KZ je v nezvestobi gospodarski družbi, bolj konkretno pa v zlorabi zaupanja, ki je storilcu podeljeno v njegovi funkciji oziroma s pooblastilom. V opisu izrabe položaja na način, ki je očitan obtožencu in opisan v izreku, je protipravnost dovolj jasno in razumljivo opredeljena. Obtoženi je imel dvojno in interesno konkurentno funkcijo, v dveh gospodarskih družbah, kar mu je samo po sebi (v sostorilstvu z obtoženo B. B.) omogočilo očitano zlorabo položaja v družbi Z. Iz opisa tako povsem konkretizirano izhaja očitek, da je v imenu svoje družbe U. izdal fiktivne račune družbi Z., katere premoženjske interese bi moral varovati v funkciji predsednika nadzornega sveta, funkcija predsednika nadzornega sveta mu je namreč sama po sebi prepovedovala opustitev dolžne skrbnosti, nadzora, ki se v predmetni zadevi povsem ustrezno oziroma konkretizirano opisuje z očitkom, da je v imenu in za račun družbe U., izdal fiktivne račune oškodovani družbi.
Pritožbeno sodišče zavrača očitke zagovornice obtoženega, da je sodišče s širitvijo obdobja storitve kaznivega dejanja nedovoljeno in v škodo obtoženega prekoračilo obtožbo. Vsak od osmih predmetnih računov je bil v dispozitivu obtožbe opisan s pripadajočo številko, zneskom in datumom izdaje, zato je po presoji pritožbenega sodišča, prvostopenjsko sodišče povsem pravilno obdobje storitve kaznivega dejanja popravilo tako, da je kronološko upoštevalo datume, ki izhajajo iz računov. Slednje po oceni pritožbenega sodišča v nobenem smislu ne pomeni nedovoljenega širjenja oziroma popravljanja obtožbe, saj je bil obtoženi ves čas kazenskega postopka soočen z očitkom izdaje konkretnih računov, opremljenih s pripadajočimi datumi izdaje, kar samo po sebi vzpostavlja obdobje storitve očitanega kaznivega dejanja. Če bi namreč sodišče očitek obdobja storitve kaznivega dejanja iz opisa v celoti izpustilo, bi bilo moč iz opisa očitanih računov še vedno sklepčno zaključiti kdaj je obtoženi začel in kdaj končal izvrševati očitano izdajanje fiktivnih računov. V primeru, da je obtoženi v postopku seznanjen česa je obtožen, uskladitev časovne komponente ne povečuje kriminalne količine konkretnega kaznivega dejanja, sodišče s tako uskladitvijo ne prekoračuje obtožbe, gre za isto dejanje in isti historični dogodek.
Strinjati se je s pritožnico, da je odgovornost države za izvajanje učinkovite obrambe v primerih, ko je obdolženi upravičen do postavljenega zagovornika, višja, kot v primerih, ko si obdolženi zagovornika izbere sam. Na podlagi procesnih opravil zagovornice, pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam izpodbijane sodbe, da zagovornica ni bila zgolj pasivni spremljevalec poteka glavne obravnave, zaupano ji delo zagovornice po uradni dolžnosti je od postavitve opravljala vestno in pošteno, na njeni strani ni bilo zaznati nobene okoliščine, ki bi utemeljevala dvom v njeno korektno delo. Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito zatrjevanje nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da je obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorabila zato, da je sodišču prve stopnje oteževala vodenje tega kazenskega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046912
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 53, 53/2, 60, 60/1, 60/2, 60/4, 161.a, 377, 377/3.
zavrženje kazenske ovadbe - (ne)učinek res iudicata - predlog oškodovanca za pregon - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - poškodba - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekršek in kaznivo dejanje
V obravnavani zadevi je oškodovanec po prejemu sklepa o zavrženju kazenske ovadbe jasno izrazil svojo odločitev, naj se pregon zoper obdolženca začne, pri tem je državno tožilko opozoril na pomoto, katero je državna tožilka tudi pripoznala, zato je nadaljevala s pregonom zoper obdolženca. V sodni praksi je sprejeto stališče (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 38395/2016 z dne 30.7.2020), da zavrženje ovadbe načeloma nima učinka res iudicata, saj lahko tožilec, če oškodovanec ni prevzel pregona, v isti zadevi začne kazenski pregon. Zavrženje ovadbe je le izjemoma, ko zakon tako določa, da je procesna ovira za ponovni pregon. Za takšno izjemo gre, ko državni tožilec zavrže ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum iz sklenjene poravnave (161.a člen ZKP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje zgoraj navedene očitane kršitve ni zagrešilo.
Bistveno torej je, da opis kaznivega dejanja za razliko od opisa prekrška obsega še druga dejstva, to je opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 43745/2012 z dne 1.2.2018).
Pritožnik nima prav, da podplutba ne predstavlja poškodbe, saj drugače izhaja iz mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10), kjer je podplutba spodnjega uda opredeljena pod T13.02 kot poškodba.
ZKP člen 148, 148/2, 236, 236/3.. ZNPPol člen 18, 18/3.
predlog za izločitev dokazov - privilegirana priča - mladoletna privilegirana priča - zbiranje obvestil s strani policije - zaslišanje mladoletne osebe - varstvo koristi otroka
Uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo se izloči v kazenskem postopku, ko se taka priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ter da ne gre za nobeno od dveh izjem iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ki dopuščata zaslišanje take mladoletne osebe, to je da zaslišanje mladoletne osebe zahteva sam obdolženec ali da sodišče oceni, da je zaslišanje mladoletne osebe v njeno največjo korist.
materialnopravni (izvenpravdni) pobot - pogoji za pobot - pobotna izjava - plačilo tujega dolga - trditveno in dokazno breme - subrogacija
Pogoji za pobot so vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatve. Pobot ne nastane avtomatično ampak na podlagi pobotne izjave, ki predstavlja enostransko dejanje stranke. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na stranki, ki se na pobot sklicuje. Plačilo tuje obveznosti samo po sebi še ne pomeni, da je tisti, ki je obveznost izpolnil stopil v položaj prejšnjega upnika in lahko zahteva izpolnitev od dolžnika (prim. 191. člen OZ). Ker pritožba ne pojasni kako je sploh postala imetnica terjatev do tožeče stranke, ji zato ni mogoče slediti, da je pobotala terjatev tožeče stranke do nje z lastnimi nasprotnimi terjatvami, ki jih je sama imela zaradi plačevanja na njen račun.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049542
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Zakonski pojem „spolna dejanja“ pomeni vsa tista dejanja, pri katerih gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca. Gre za dejanja, katerih cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona. Iz besedila predpisa sicer ta znak ne izhaja, vendar gre po presoji Vrhovnega sodišča za tako imenovani naraven znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, za katerega je značilno, da (za razliko od zakonskega znaka) ni predpisan z zakonom, temveč izhaja iz narave stvari.
Spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, ki sta po stališču sodne prakse naraven znak obravnavanega kaznivega dejanja, predstavljata odločilno dejstvo. Po preučitvi izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo presojo, da obtoženec z očitanim ravnanjem ni zadovoljeval svojega spolnega nagona, utemeljilo z razlogi, da „tako iz izpovedi oškodovanke, kot tudi zagovora obtoženega izhaja, da v ravnanju obtoženega ne gre ugotoviti znakov spolne potešitve“ in „dokazni postopek pa ni potrdil okoliščin, da bi s svojim ravnanjem obtoženi zadovoljil ali želel zadovoljiti svoj spolni nagon“. Takšna obrazložitev pa ne omogoča pritožbenega preizkusa (ne)pravilnosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, saj vsebine zagovora obtoženca in izpovedbe oškodovanke ali kakšnih drugih dokazov, ki bi jih potrjevale, v izpodbijani sodbi ni predstavilo, dokazno ocenilo in pojasnilo svoje presoje tega odločilnega dejstva, temveč se je zgolj posplošeno sklicevalo na izvedeni dokazni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047102
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - padec na poledeneli površini - naselje - zdrs na ledeni ploskvi - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dolžna skrbnost oškodovanca
Izvajalcu zimske službe ni mogoče naprtiti neomejene (praktično objektivne) odgovornosti za vse škodne dogodke, ki se zgodijo v zimskem času kot posledica neugodnih vremenskih razmer. Zahteva po zagotavljanju popolne očiščenosti pohodnih površin bi bila v takšnih okoliščinah pretirana in neživljenjska.
nasilno in drzno vedenje - zahteva za sodno varstvo - zdravstveno stanje - posebne olajševalne okoliščine
Zdravstveno stanje storilca je namreč lahko okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero sankcij, če bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki utemeljuje izrek milejše sankcije v skladu s šestim odstavim 26. člena ZP-1. Vendar pa v obravnavanem primeru zgolj zatrjevanje o težkem bolezenskem stanju storilca ne omogoča sklepanja, da so izkazane posebne olajševalne okoliščine.
začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev mnenja - načelo enakosti - čustvena navezanost - odsotnosti
Sodišče je s sedanjo ureditvijo enakega obsega stikov otrok z obema staršema ustvarilo ravnotežje, pri katerem nobenemu od njiju ni dalo prednosti, ne glede na trditve predlagateljice, da je v času skupnega življenja z deklicama preživela bistveno več časa kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče ji sicer v tem delu sledi, saj je bil zaradi narave dela v špediciji nasprotni udeleženec več odsoten, vendar pa zgolj tak dogovorjeni način skrbi za družino, ko je ta polno funkcionirala, ne more odločilno vplivati na način izvajanja stikov po njenem razpadu.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045757
ZKP člen 76, 76/3, 92, 92/2, 434.
zavrženje kazenske ovadbe - prevzem pregona - obravnava vloge glede na njeno vsebino - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje obtožnega predloga - stroški kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožnica prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje napačno oz. najmanj preuranjeno ocenilo, da je oškodovanka z vlogo, ki jo je naslovila na okrožno državno tožilstvo, vložila obtožni predlog. Z vlogo je res izrazila nestrinjanje z zavrženjem kazenske ovadbe, vendar to še ne pomeni, da je tudi vložila obtožni predlog. Pravni pouk, ki je bil dan oškodovanki v sklepu o zavrženju kazenske ovadbe je jasen, zato ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo njeno vlogo oz. je ni pozvalo, da o tem da pojasnilo. Ravno slednje bi moralo sodišče prve stopnje narediti, saj iz oškodovankine vloge ni bilo jasno prepoznavno, da prevzema pregon oz. vlaga obtožni predlog. V tej posledici ima pritožnica tudi prav, da ne more nositi stroškov kazenskega postopka.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1, 24. SPZ člen 17, 17/2.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - drvarnica - lastništvo pritikline - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL
Pritožnika sta zatrjevala, da sta lastnika dela stavbe, ker že od 25. 7. 1986, ko je bila sklenjena okvirna pogodba o premoženjskih razmerjih o izgradnji podstrešnega stanovanja, izvršujeta neposredno lastniško posest na predmetni drvarnici, ki služi njunemu stanovanju. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi morala izkazati pridobitev sporne drvarnice s pravnim naslovom (listino), česar nista storila. Pritožnika ne zatrjujeta, da sta pravni naslov izkazala, kot to zahteva 19. člen ZVEtL-1, pač pa, da sta z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno.
Priposestvovanje ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1 ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 tako pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
sodna poravnava - sklenitev poravnave po pooblaščencu - odmera stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - vrednost odvetniške točke - omejeno število pripravljalnih vlog
Določba tretjega odstavka 269. člena ZPP omejuje število vlog le na fazo priprav na glavno obravnavo, ne pa na čas med pripravljalnim narokom in glavno obravnavo oziroma nadaljnji postopek.