ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - zelenica - pretekla raba - ugovor javnega dobra
Predlagatelji so pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču po samem zakonu, saj funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi ter se pridobilo in prenašalo le skupaj z njo.
Ni pravilno stališče pritožbe, da pretekla raba lahko predstavlja le subsidiaren kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju pritožnice) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih.
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1-1, 39, 39/1-2, 42.
sodni izvedenec - dokaz s sodnim izvedencem - nagrada in stroški sodnega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevno izvedensko mnenje - obsežna listinska dokumentacija
Upoštevaje število in kompleksnost vprašanj za izvedenca, obsežnost dokumentacije, obseg izvedenskega mnenja s prilogo in ostalih dejavnosti izvedenca v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ni dvoma, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo.
začasna ureditev stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev mnenja - načelo enakosti - čustvena navezanost - odsotnosti
Sodišče je s sedanjo ureditvijo enakega obsega stikov otrok z obema staršema ustvarilo ravnotežje, pri katerem nobenemu od njiju ni dalo prednosti, ne glede na trditve predlagateljice, da je v času skupnega življenja z deklicama preživela bistveno več časa kot nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče ji sicer v tem delu sledi, saj je bil zaradi narave dela v špediciji nasprotni udeleženec več odsoten, vendar pa zgolj tak dogovorjeni način skrbi za družino, ko je ta polno funkcionirala, ne more odločilno vplivati na način izvajanja stikov po njenem razpadu.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - stalno prebivališče - običajno prebivališče - premoženje - dohodki - pristojnost slovenskega sodišča
Odločbo o prekršku, ki jo je izdal pristojni organ države izdaje mogoče izvršiti zoper slovenskega državljana tudi v primeru, če v R. S. nima stalnega, niti začasnega prebivališča, ima pa dohodke ali premoženje.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - objektivna pogojenost višine odškodnine
Za presojo utemeljenosti trditev o (ne)ustreznosti s strani sodišča prve stopnje prisojene odškodnine je poleg primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.
Opredelitev poškodb po Fischerjevem sistemu, na katero se sklicuje pritožba, (sama za sebe) ni bistvena ne pri ugotavljanju obsega utrpljene nepremoženjske škode niti določanju primerne odškodnine zanjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046089
ZKP člen 214, 215, 215/1, 149.b.
predlog za izločitev dokazov - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - pridobitev IMEI številke - zakonitost odredbe - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe
Kljub izostanku odredbe preiskovalnega sodnika za pridobitev podatka o IMEI številki odredba preiskovalne sodnice II Kpd 1432/19 z dne 10. 1. 2019, s katero je bilo operaterju odrejeno med drugim tudi, da posreduje podatke za mobilni telefon z zgoraj navedeno IMEI številko, zgolj iz tega razloga ni nezakonita. Z isto odredbo je preiskovalna sodnica odredila tudi pridobitev podatkov za mobilni telefon s telefonsko številko, ki jo je policiji posredoval prav osumljeni. Iz analitičnega poročila o izpisih komunikacijskega prometa z dne 21. 3. 2019 (list.št. 42-47), ki je bilo izdelano po pridobitvi izpisov elektronskega komunikacijskega prometa (list.št. 39 s CD-ji na list.št. 40), izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je bila pozivna številka vstavljena le v mobilni telefon IMEI številke. V delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov o prometu na mobilnem telefonu, odredba preiskovalne sodnice ni bila nezakonita, tega niti zagovornik ne graja. Slednje pomeni, da je že na podlagi odredbe preiskovalne sodnice z dne 10. 1. 2019 policija ob pregledu podatkov o prometu na navedeni telefonski številki pravzaprav prišla tudi do IMEI številke, v katero je bila telefonska številka s SIM kartico vstavljena. Z drugimi besedami povedano, tudi če odredba preiskovalne sodnice ne bi vsebovala besedila, da operater za IMEI številko posreduje podatke o mobilnih številkah, ki so se uporabljale v mobilnem telefonu s to IMEI številko, torej tega kar je za obrambo sporno v luči varstva pravice do komunikacijske zasebnosti, je preostali del odredbe povsem zakonit, že na tej zakoniti podlagi pa je operater že v povezavi s telefonsko številko predložil podatke o IMEI številki telefonskega aparata, v katerega je bila vstavljena SIM kartica. To pa je bila v konkretnem primeru prav IMEI številka, glede katere se zatrjuje, da je policija do nje prišla na nezakonit način.
Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS, ampak gre za obrazložitev, ko sodišče (okrajna sodnica) v celoti sprejema temeljite in prepričljive razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga PP Postojna za izdajo odredbe za hišno preiskavo, v kateri so bili okrajni sodnici podrobno in konkretno predstavljeni in obrazloženi utemeljeni razlogi za sum, da je v odredbi za hišno preiskavo navedena oseba storila prekršek po prvem odstavku 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ter tudi verjetnost, da se bodo pri preiskavi odkrili predmeti, ki so pomembni za prekrškovni postopek. V tej zadevi torej ne gre za enak ali podoben primer, kot ga je obravnavalo Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi, saj je v primeru, ki ga je obravnavalo Ustavno sodišče, šlo za odredbo za hišno preiskavo, v obrazložitvi katere se je preiskovalni sodnik zgolj skliceval na predlog za odreditev hišne preiskave, niso pa bili navedeni razlogi predlagatelja odredbe, ki bi preiskovalnega sodnika prepričali, da so izpolnjeni vsi pogoji za odreditev hišne preiskave. V obravnavani zadevi pa so okrajno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi okrajna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje posestno stanje - onemogočen prehod - zamenjava ključavnice
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048843
OZ člen 131, 131/1, 179, 965. ZPP člen 154.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - prometna nesreča - prometna nesreča dveh motornih vozil - nenadna vzvratna vožnja - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - nastanek škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - obseg in višina škode - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Odškodnina v višini 3.000 EUR za škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov
pogoji za prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je sestra oškodovanca zaposlena na kazenskem oddelku sodišča, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
stroški izvedenca - predujem za izvedenca - oprostitev plačila stroškov postopka - odločba o brezplačni pravni pomoči
Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali v zvezi z izdelavo mnenja.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
ZIZ člen 266, 266/4, 272, 272/1, 272/2. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe - premoženjska škoda - težko nadomestljiva škoda - varstvo lastninske pravice - standard verjetnosti - stvarno pristojno sodišče
Za izdajo regulacijske začasne odredbe, namenjene zavarovanju nedenarne terjatve, mora upnik konkretizirano zatrjevati in s stopnjo verjetnosti dokazati izpolnjenost vseh treh pogojev, tj. verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, verjetnost nastanka težko nadomestljive škode, ki jo je mogoče preprečiti z izdajo začasne odredbe, in odpravljivost (reverzibilnost) učinkov izdane začasne odredbe.
Za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046158
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - konoplja - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga
Dokazna ocena izpovedbe oškodovanca, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v sodbi, nima nasprotij in pritožba zato neutemeljeno trdi, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju. V sodbi so podrobno obrazložene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da oškodovancu ni mogoče z gotovostjo verjeti, ko je povedal, da snov, ki jo je zaužil, izhaja iz nakupa preko spletne strani www.---.si, to je iz iste pošiljke, v kateri je prejel dve steklenici konopljinega olja, pri čemer je pravilno ocenilo tudi izpovedbi oškodovanca in zdravnice X glede njunega pogovora ob zdravniškem pregledu.
ZFU člen 53, 53/3, 55, 55/1, 55/2, 97, 97/1, 97/1-3.
davčni register - vpis v davčni register - vpis spremembe podatkov - obveznost sporočanja podatkov - sporočanje sprememb - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Podatki o plačilnih računih v tujini po izrecni določbi tretjega odstavka 53. člena ZFU niso podatki, ki bi se vpisovali po uradni dolžnosti (ne glede na to, ali bi jih finančni urad lahko pridobil tudi sam). Sporočanje teh podatkov je primarno obveznost subjekta vpisov v davčni register. Šele v primeru, da subjekt vpisa podatkov ne sporoči, lahko Finančni urad te podatke pridobi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZFU). Taka določba je v skladu z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2104 o spremembah Direktive Sveta 2011/16/EU. Slednja je namreč namenjena izmenjavi podatkov z namenom preprečevanja čezmejnih davčnih goljufij in davčnih utaj, ne pa vodenju davčnih registrov.
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina - potrebe otroka - otrokovi stiki
V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047378
OZ člen 239, 243, 243/2, 246. ZPP člen 214, 214/2.
poslovna odškodninska odgovornost - obstoj najemnega razmerja - kršitev najemne pogodbe - namerna kršitev - vzročna zveza - predvidljiva škoda - dolžnost zmanjševanja škode - poseg v lastninsko pravico - navajanje dejstev in dokazov - prerekanje dejstev - pavšalno prerekanje
Ker tožena stranka v pogodbenem roku panojev ni odstranila, je ravnala v nasprotju s pogodbo, zato je tožnikom skladno z drugim odstavkom 239. člena OZ odškodninsko odgovorna za škodo, ki jim je nastala zaradi neodstranitve panojev z njihovih zemljišč.
Da se šteje neko zatrjevano dejstvo za prerekano, mora biti zanikanje konkretno. Zgolj stavek v uvodu vsake vloge tožene stranke, da prereka vse trditve tožečih strank, ne zadostuje.
Tožena stranka je najemno pogodbo kršila namerno, zato odgovarja za celotno škodo, ne glede na to, ali jo je lahko ob kršitvi pogodbe predvidela.
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1, 24. SPZ člen 17, 17/2.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - drvarnica - lastništvo pritikline - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - namen ZVEtL
Pritožnika sta zatrjevala, da sta lastnika dela stavbe, ker že od 25. 7. 1986, ko je bila sklenjena okvirna pogodba o premoženjskih razmerjih o izgradnji podstrešnega stanovanja, izvršujeta neposredno lastniško posest na predmetni drvarnici, ki služi njunemu stanovanju. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi morala izkazati pridobitev sporne drvarnice s pravnim naslovom (listino), česar nista storila. Pritožnika ne zatrjujeta, da sta pravni naslov izkazala, kot to zahteva 19. člen ZVEtL-1, pač pa, da sta z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno.
Priposestvovanje ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1 ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 tako pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneva o skupnih delih stavbe - posebni skupni del - splošni skupni del - podstrešje - preureditev skupnega dela stavbe - soglasje vseh etažnih lastnikov - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Iz elaborata in iz katastra stavb je razvidno, da sta oba sporna dela opredeljena kot podstrešje, kar po 1. točki četrtega odstavka 23. člena ZVEtL-1 predstavlja skupne prostore.
Posamezna dela ne izpolnjujeta pogojev za posebna skupna dela. Posebni skupni del je mogoče oblikovati le ob soglasju vseh etažnih lastnikov, v postopku pa ni bilo zatrjevano, da bi bilo doseženo soglasje etažnih lastnikov. Pritožnika tudi navajata, da je preko obeh spornih delov dostop do strehe in dimnika, kar pomeni, da gre za splošna skupna dela, ki služita vsem etažnim lastnikom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046921
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP člen 18, 306, 306/3, 323, 355, 355/2.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti - opravičilo izostanka z naroka - pouk obdolžencu - dokazi in dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič
Pritožnica nima prav. Sodišče prve stopnje obdolženčeve krivde ni ugotovilo le na podlagi indicev, ampak na podlagi zanesljivih dokazov, to je izpovedbe oškodovanca in priče ŽO, ki sta obdolženca zalotila pri storitvi kaznivega dejanja ter izpovedbe priče SL, ki je slednjima pomagal pri identifikaciji obdolženca na podlagi opisa in predvsem tetovaž, ki jih ima obdolženec na dlaneh. Vsi trije so obdolženca tudi prepoznali kot storilca na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi je tako obstajala le ena možnost, to je, da je storilec obravnavanega kaznivega dejanja le obdolženec in nihče drug.
dovoljenost pritožbe - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - vložitev ustavne pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - neskladje zakona z ustavo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutno zastaranje kazenskega pregona - ustavitev postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.