sodna poravnava - sklenitev poravnave po pooblaščencu - odmera stroškov pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - vrednost odvetniške točke - omejeno število pripravljalnih vlog
Določba tretjega odstavka 269. člena ZPP omejuje število vlog le na fazo priprav na glavno obravnavo, ne pa na čas med pripravljalnim narokom in glavno obravnavo oziroma nadaljnji postopek.
ZKP člen 148, 148/2, 236, 236/3.. ZNPPol člen 18, 18/3.
predlog za izločitev dokazov - privilegirana priča - mladoletna privilegirana priča - zbiranje obvestil s strani policije - zaslišanje mladoletne osebe - varstvo koristi otroka
Uradni zaznamek o razgovoru s privilegirano pričo se izloči v kazenskem postopku, ko se taka priča odreče pričevanju ali ko sodišče ugotovi, da gre za mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ter da ne gre za nobeno od dveh izjem iz tretjega odstavka 236. člena ZKP, ki dopuščata zaslišanje take mladoletne osebe, to je da zaslišanje mladoletne osebe zahteva sam obdolženec ali da sodišče oceni, da je zaslišanje mladoletne osebe v njeno največjo korist.
materialnopravni (izvenpravdni) pobot - pogoji za pobot - pobotna izjava - plačilo tujega dolga - trditveno in dokazno breme - subrogacija
Pogoji za pobot so vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatve. Pobot ne nastane avtomatično ampak na podlagi pobotne izjave, ki predstavlja enostransko dejanje stranke. Trditveno in dokazno breme glede vseh predpostavk je na stranki, ki se na pobot sklicuje. Plačilo tuje obveznosti samo po sebi še ne pomeni, da je tisti, ki je obveznost izpolnil stopil v položaj prejšnjega upnika in lahko zahteva izpolnitev od dolžnika (prim. 191. člen OZ). Ker pritožba ne pojasni kako je sploh postala imetnica terjatev do tožeče stranke, ji zato ni mogoče slediti, da je pobotala terjatev tožeče stranke do nje z lastnimi nasprotnimi terjatvami, ki jih je sama imela zaradi plačevanja na njen račun.
dovoljenost pritožbe - dopustnost pritožbe - pravica do pritožbe - vložitev ustavne pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - neskladje zakona z ustavo - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutno zastaranje kazenskega pregona - ustavitev postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku zaradi zastaranja - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046158
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - konoplja - oprostilna sodba - dejanje ni dokazano - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga
Dokazna ocena izpovedbe oškodovanca, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v sodbi, nima nasprotij in pritožba zato neutemeljeno trdi, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju. V sodbi so podrobno obrazložene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da oškodovancu ni mogoče z gotovostjo verjeti, ko je povedal, da snov, ki jo je zaužil, izhaja iz nakupa preko spletne strani www.---.si, to je iz iste pošiljke, v kateri je prejel dve steklenici konopljinega olja, pri čemer je pravilno ocenilo tudi izpovedbi oškodovanca in zdravnice X glede njunega pogovora ob zdravniškem pregledu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047102
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/2, 339/2-15, 354, 354/1. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - opustitev dolžnega ravnanja - neskrbno čiščenje - padec na poledeneli površini - naselje - zdrs na ledeni ploskvi - neočiščena površina - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dolžna skrbnost oškodovanca
Izvajalcu zimske službe ni mogoče naprtiti neomejene (praktično objektivne) odgovornosti za vse škodne dogodke, ki se zgodijo v zimskem času kot posledica neugodnih vremenskih razmer. Zahteva po zagotavljanju popolne očiščenosti pohodnih površin bi bila v takšnih okoliščinah pretirana in neživljenjska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049542
KZ-1 člen 173, 173/3, 173/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Zakonski pojem „spolna dejanja“ pomeni vsa tista dejanja, pri katerih gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca. Gre za dejanja, katerih cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona. Iz besedila predpisa sicer ta znak ne izhaja, vendar gre po presoji Vrhovnega sodišča za tako imenovani naraven znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, za katerega je značilno, da (za razliko od zakonskega znaka) ni predpisan z zakonom, temveč izhaja iz narave stvari.
Spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, ki sta po stališču sodne prakse naraven znak obravnavanega kaznivega dejanja, predstavljata odločilno dejstvo. Po preučitvi izpodbijane sodbe sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo presojo, da obtoženec z očitanim ravnanjem ni zadovoljeval svojega spolnega nagona, utemeljilo z razlogi, da „tako iz izpovedi oškodovanke, kot tudi zagovora obtoženega izhaja, da v ravnanju obtoženega ne gre ugotoviti znakov spolne potešitve“ in „dokazni postopek pa ni potrdil okoliščin, da bi s svojim ravnanjem obtoženi zadovoljil ali želel zadovoljiti svoj spolni nagon“. Takšna obrazložitev pa ne omogoča pritožbenega preizkusa (ne)pravilnosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, saj vsebine zagovora obtoženca in izpovedbe oškodovanke ali kakšnih drugih dokazov, ki bi jih potrjevale, v izpodbijani sodbi ni predstavilo, dokazno ocenilo in pojasnilo svoje presoje tega odločilnega dejstva, temveč se je zgolj posplošeno sklicevalo na izvedeni dokazni postopek.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046912
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 53, 53/2, 60, 60/1, 60/2, 60/4, 161.a, 377, 377/3.
zavrženje kazenske ovadbe - (ne)učinek res iudicata - predlog oškodovanca za pregon - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - opis kaznivega dejanja - poškodba - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekršek in kaznivo dejanje
V obravnavani zadevi je oškodovanec po prejemu sklepa o zavrženju kazenske ovadbe jasno izrazil svojo odločitev, naj se pregon zoper obdolženca začne, pri tem je državno tožilko opozoril na pomoto, katero je državna tožilka tudi pripoznala, zato je nadaljevala s pregonom zoper obdolženca. V sodni praksi je sprejeto stališče (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 38395/2016 z dne 30.7.2020), da zavrženje ovadbe načeloma nima učinka res iudicata, saj lahko tožilec, če oškodovanec ni prevzel pregona, v isti zadevi začne kazenski pregon. Zavrženje ovadbe je le izjemoma, ko zakon tako določa, da je procesna ovira za ponovni pregon. Za takšno izjemo gre, ko državni tožilec zavrže ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum iz sklenjene poravnave (161.a člen ZKP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje zgoraj navedene očitane kršitve ni zagrešilo.
Bistveno torej je, da opis kaznivega dejanja za razliko od opisa prekrška obsega še druga dejstva, to je opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 43745/2012 z dne 1.2.2018).
Pritožnik nima prav, da podplutba ne predstavlja poškodbe, saj drugače izhaja iz mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10), kjer je podplutba spodnjega uda opredeljena pod T13.02 kot poškodba.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - ogrožanje dejavnosti
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
delovni čas - delovna obveznost - opravičena odsotnost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik pred 1. 5. 2017 presežnih 15:48 ur, po koncu tega dne pa 11:48 ur, kar pomeni, da je toženka tožniku za ta dan, ko bi običajno delal osem ur, odštela štiri ure od presežnih ur znotraj tekočega referenčnega obdobja. Ker je bil tožnik na sporni dan štiri ure upravičeno odsoten z dela, takšna odsotnost pa se po prvem odstavku 142. člena ZDR-1 všteje v delovni čas, odštevanje na račun presežnih ur ni zakonito. Zaradi tega je dolžna toženka tožniku plačati štiri opravljene ure dela iz tekočega referenčnega obdobja. Pritožbeno navajanje, da gre za dvojno plačilo, je glede na navedeno neutemeljeno.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnik svoje (delno neobrazložene) trditve o časovni izgubi pri uporabi javnega prevoza dokazoval z voznim redom avtobusa, ki v vtoževanem obdobju ni veljal. Sodišče prve stopnje je ta vozni red upoštevalo pri odločitvi, ker tudi vozni red, predložen s strani tožene stranke v pretežnem delu vtoževanega obdobja ni veljal, vendar pa je v tem sporu tožnik tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede časovne izgube v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS. Ker z njegove strani predložen vozni red njegovih navedb v zvezi s tem ne potrjuje, pritožba utemeljeno uveljavlja, da zadostna časovna izguba pri uporabi javnega prevoza za 323 dni vtoževanega obdobja ni dokazana.
oprostitev plačila sodnih taks - taksa za predlog za dopolnitev revizije - obseg taksne oprostitve
Glede na to, da je bila tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje oproščena plačila sodnih taks od dne 10. 2. 2017 dalje, taksna oprostitev velja tudi za predlog z dopustitev revizije v tem postopku.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 57, 57/1, 62a, 65, 65/5, 153.
uradni preizkus - zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških
Zahteva za sodno varstvo storilke namreč ni vsebovala razloga za izpodbijanje, obrazložitve oziroma predloga naj se plačilni nalog razveljavi ali spremeni, zato je prvostopenjsko sodišče o storilkini zahtevi za sodno varstvo lahko odločalo le z uradnim preizkusom plačilnega naloga v okviru 62.a člena ZP-1.
ZObr člen 93, 93/2.. ZIZ člen 62.. OZ člen 3, 7, 94.. ZDR-1 člen 6, 9, 9/1.. URS člen 14.
vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženec na podlagi zaveze sprejete v sporazumu, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 93. člena ZObr, dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja na šoli za podčastnike.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo materialni položaj tretje, pri čemer je bistveno, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR in da s tem presega finančni cenzus 785,50 EUR.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Sodišče tudi v nepravdnem postopku praviloma odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave (oziroma naroka v nepravdnem postopku) oziroma po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi tako lahko upošteva le v tem trenutku že obstoječa dejstva, ne pa nekih bodočih in negotovih dejstev, ki so za odločitev zaradi svoje negotovosti pravno nepomembna. Ko odloča o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, to pomeni, da sodišče prve stopnje ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno na dan izdaje sklepa o tem predlogu.
Ob pritožbeno neizpodbijani nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec živi sam v stanovanju v bloku, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 74. člena ZDZdr izkaže za materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da potrebne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.
Čeprav je sin nasprotnega udeleženca res že v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa tudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, izrazil svojo pripravljenost, da bi se skupaj z ženo preselil k nasprotnemu udeležencu in mu pomagal, ter na takšen način poskrbel za nujno varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca, pa zgolj takšen izraz pripravljenosti, glede na to, da bivanjska skupnost nasprotnega udeleženca in najbližje osebe (vse doslej še) ne obstaja, še ne omogoča sklepanja, da je že v tem trenutku, ko se presojajo pogoji za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, potrebno stalno oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca mogoče zagotoviti v njegovem domačem okolju.
ZPIZ-2 člen 82, 82/3.. ZVZD-1 člen 17.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - ustrezno delo
Tožena stranka tožnici drugega ustreznega (sistemiziranega) in prostega delovnega mesta ni mogla zagotoviti. Kar pomeni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1: nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
ZSReg člen 28, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
udeležba v postopku - pisni sklep - vpis izbrisa zastopnika - vpis zastopnika družbe v sodni register - predpisana listina
V obravnavanem primeru je predlog za vpis spremembe podatkov o zastopniku družbe vložila upravičena oseba. Registrsko sodišče je postopalo tako, da je vsem trem ustanoviteljicam (družbenicam) subjekta vpisa, na katerega se vpis spremembe podatka o zastopniku nanaša, omogočilo in priznalo udeležbo v tem postopku, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Zgolj zaradi tega, ker ni izdalo pisnega sklepa o dovolitvi udeležbe, očitana relativna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka, ki se v registrskem postopku uporablja smiselno (19. člen ZSReg), po oceni pritožbenega sodišča ni podana. V tem registrskem postopku udeležba ustanoviteljic subjekta vpisa za subjekt vpisa ni bila sporna, saj ji ni nasprotoval, za udeleženke pa je bistveno, da so imele in imajo vse tri tudi možnost sodelovanja v postopku. Ravno na podlagi njihovega sodelovanja v tem registrskem postopku pa se je tudi izpostavilo vprašanje, kateri organ pri subjektu vpisa odloča o imenovanju direktorja in v zvezi s tem vprašanje, ali je predlagatelj predlogu za vpis spremembe podatka o zastopniku, registrskemu sodišču predložil predpisano listino.
Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register (za tak primer gre pa tudi, če predlogu niso priložene predpisane listine) in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže (prvi odstavek 30. člena ZSReg).
sprememba sodne poravnave - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - zdravstveni razlog - izvajanje starševske skrbi
Glede na to, da se nasprotna udeleženka zavzema za spremembo odločitve, s katero je bil tedaj sedemletni sin udeležencev zaupan v varstvo in vzgojo očetu, je pomembna tudi določba četrtega odstavka 138. člena DZ, po katerem sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Po utrjenem stališču v sodni praksi spremembo odločitve utemeljuje le sprememba bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale prvotno odločitev ali dogovor.