ZGD-1 člen 481, 481/7, 482, 482/1, 482/2. ZSReg člen 29, 34.
vpis v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - pogodba o prenosu poslovnega deleža - neodplačen prenos poslovnega deleža - enotni poslovni delež - korporacijske pravice - družbena pogodba - omejitve prenosa - soglasje skupščine
Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.
Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zakonske zamudne obresti - plačilo glavnice - zatrjevanje dejstev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zatrjeval le plačilo 24.690,16 EUR, kar ustreza glavnici, in da drugega plačila v ugovoru ni zatrjeval niti dokazal. Te ugotovitve v pritožbi ne izpodbija, celo pravi, da se zaveda, da mora plačati zamudne obresti in da želi le obračun ali specifikacijo. Vendar je to že stvar poplačila in razmerja z upnikom.
ZIZ člen 38, 38/6. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 27, 27/8.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za zastopanje na naroku - urnina - brezplačna pravna pomoč
Narok z dne 2. 10. 2018 ni bil prvi narok in je zato dolžnica skladno s tar. št. 27/8 v zvezi s tar. št. 20/2 OT upravičena do nagrade v višini le 40 točk, in ne 80 točk, urnina v zvezi z narokom z dne 25. 9. 2018 ter 2. 10. 2018 po določbi prvega odstavka 6. člena OT pa dolžnici ne pripada, saj naroka nista trajala več kot eno uro.
ukrepi - prepoved približevanja - izrek ukrepov - preprečevanje nasilja v družini
ZPND v 19. členu omogoča žrtvi, da sama predlaga ustrezne ukrepe in ni pravno odločilno ali se je izrečena policijska prepoved po 60. členu ZNPPol že iztekla ali ne. V obravnavanem primeru ne gre za nedovoljeno prekrivanje ukrepov, čeprav je na dan 1. in 2. 12. 2020 veljala še policijska prepoved približevanja, podaljšana v postopku Kpd, ki teče zoper nasprotnega udeleženca.
Vsi ti primeroma našteti ukrepi, razen ukrepa iz 6. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND, onemogočajo povzročitelju nasilja normalno družinsko življenje prav zaradi tega, ker njegova bližina ogroža žrtve. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne pove, kakšen naj bi bil milejši ukrep, dejstvo pa je, da po pravilni materialnopravni presoji sodišča prve stopnje prva in druga predlagateljica potrebujeta mir in varno okolje za okrevanje, to pa jima je sodišče lahko omogočilo zgolj z izrečenimi ukrepi. Obseg prepovedi približevanja prvi in drugi predlagateljici je po delni ugoditvi ugovoru nasprotnega udeleženca glede na dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ni uspela omajati, po presojanju pritožbenega sodišča primeren in zakonit.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-12, 454, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1. OZ člen 9, 9/1, 239, 239/1, 289.
pogodbena podlaga - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - čas izpolnitve, če rok ni določen - pravica do povračila škode - gospodarski spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Glede na obstoj dogovora med strankama ni šlo za nedopustno poslovodstvo brez naročila, kot to pritožbeno zatrjuje toženka.
Ob tako jasno določeni vsebini pogodbene obveznosti toženka s pritožbenimi polemiziranji glede tipa pogodbe ne more uspeti, saj relevantnih navedb glede tega v postopku na prvi stopnji ni podala.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Sodišče tudi v nepravdnem postopku praviloma odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave (oziroma naroka v nepravdnem postopku) oziroma po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi tako lahko upošteva le v tem trenutku že obstoječa dejstva, ne pa nekih bodočih in negotovih dejstev, ki so za odločitev zaradi svoje negotovosti pravno nepomembna. Ko odloča o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, to pomeni, da sodišče prve stopnje ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno na dan izdaje sklepa o tem predlogu.
Ob pritožbeno neizpodbijani nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec živi sam v stanovanju v bloku, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 74. člena ZDZdr izkaže za materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da potrebne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.
Čeprav je sin nasprotnega udeleženca res že v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa tudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, izrazil svojo pripravljenost, da bi se skupaj z ženo preselil k nasprotnemu udeležencu in mu pomagal, ter na takšen način poskrbel za nujno varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca, pa zgolj takšen izraz pripravljenosti, glede na to, da bivanjska skupnost nasprotnega udeleženca in najbližje osebe (vse doslej še) ne obstaja, še ne omogoča sklepanja, da je že v tem trenutku, ko se presojajo pogoji za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, potrebno stalno oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca mogoče zagotoviti v njegovem domačem okolju.
SPZ člen 32. ZPP člen 8, 154, 154/1, 161, 161/1, 184, 184/3.
spor zaradi motenja posesti - sprememba tožbe - varstvo posesti - varstvo soposesti - pravna kvalifikacija spora - sprememba pravne kvalifikacije - vestna in skrbna presoja dokazov - stroški postopka - odločanje o stroških postopka - sospornik - delitev stroškov po enakih delih - načelo uspeha pravdnih strank
Uveljavljanje varstva soposesti namesto posesti ne predstavlja spremembe tožbe, ampak gre zgolj za spremembo pravne kvalifikacije v tožbenem zahtevku. Tudi podrobnejša opredelitev dostopa (na kakšen način in za katere namene) ne predstavlja spremembe tožbe, saj tožeča stranka s tem ni posegla v dejansko podlago tožbe (tožbeni zahtevek je po vsebini ostal enak).
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP). Prva tožnica je v pravdi v celoti propadla. Zato je dolžna povrniti tožencema tretjino njunih pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046662
ZPP člen 182, 182/3. ZD člen 1.
dedovanje - zapuščinski postopek - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - sporna dejstva - pozneje najdeno premoženje zapustnika - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklepčnost predloga
Zakon o dedovanju oziroma zapuščinski postopek ne pozna "podrednega" oblikovanja predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče ni pristojno ugotavljati, ali obstaja katera od terjatev zapustnika kot pozneje najdeno premoženje (ali primarno ali podredno zatrjevana terjatev). Za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bi moral biti obstoj pozneje najdenega premoženja jasno izkazan.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine
Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020, pritožba z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - ogrožanje dejavnosti
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je postopek spremljanja in ocenjevanja tožničinega poskusnega dela izvedla pravilno in je dokazala, da je bila izpodbijana odpoved iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 podana iz zakonitega razloga.
vročanje samostojnemu podjetniku - pravica do zasebnega življenja - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - vročanje pisanj na poslovnem naslovu
Golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave Republike Slovenije). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS).
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
oprostitev plačila sodnih taks - taksa za predlog za dopolnitev revizije - obseg taksne oprostitve
Glede na to, da je bila tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje oproščena plačila sodnih taks od dne 10. 2. 2017 dalje, taksna oprostitev velja tudi za predlog z dopustitev revizije v tem postopku.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/1, 16/5, 16/6, 16/9, 17, 17/1, 17/5.. KPJS člen 45.
delovni čas - pripravljenost za delo - policist - kolektivni delovni spor
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki časa odrejene pripravljenosti na delo na drugem kraju (ne doma in ne na kraju, od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri) članom predlagatelja ni priznala kot delovnega časa, ne predstavlja kršitve 17. člena KPP, posledično tudi ne 16. člena KPP in 45. člena KPJS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046197
ZIZ člen 15, 44, 53, 53/2, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 7, 212. OZ člen 336, 356, 365.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - odgovor na ugovor - trditveno in dokazno breme upnika - domneva resničnosti ugovornih navedb - zastaranje - judikatne terjatve - desetletni zastaralni rok - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka zastaralnega roka - ustavitev izvršbe - nezmožnost oprave izvršbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno o utemeljenosti dolžničinega ugovora zastaranja ugotavljati zgolj v okviru podane trditvene podlage v ugovoru (seveda v razmerju do trditvene podlage upnice v predlogu z dne 3. 1. 2020). Vendar pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve glede na to, da dolžnica v ugovoru ni izpodbijala trditveno podlago upnice v predlogu, da je nastopila izvršljivost izvršilnega naslova dne 15. 10 2004, ugovarjala pa je zastaranje po 365. členu OZ, napravilo napačne materialnopravne zaključke, da ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen. Upoštevati je namreč 356. člen OZ, ki določa, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih ter 336. člen OZ, ki določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, torej v primeru pravnomočnih sodnih odločb z dnevom izvršljivosti. Glede na to, da je dolžnica v ugovoru trdila, da je pravnomočen sklep opr. št. I 1467/2004 postal pravnomočen dne 15. 10. 2004 in glede nato, da prvo sodišče ugotavlja na podlagi trditev v predlogu, da je postal izvršljiv dne 15. 10. 2004, je nedvomno od tega datuma do vložitve predloga za izvršbo dne 3. 1. 2020 10-letni rok že potekel. Dolžnica je v zvezi s svojim ugovorom zastaranja v smislu 356. člena OZ torej podala zadostno trditveno podlago, v kolikor pa zaradi samega poteka nadaljnjega izvršilnega postopka zastaranje ni teklo v smislu 365. člena OZ, pa je bilo zatrjevanje tega dejstva, da zastaranje ni nastopilo z dnevom izvršljivosti zatrjevane sodne odločbe, ker je po pridobitvi izvršilnega naslova tekla še izvršba, po vložitvi ugovora po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu na strani upnice, ki bi to dejstvo morala zatrjevati v odgovoru na ugovor v smislu 58. člena ZIZ. Tudi v postopku izvršbe se namreč smiselno uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kot je to določeno v 7. in 212. členu ZPP (glede na 15. člen ZIZ), kar pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista dejstva in dokaze, ki so njej v korist oziroma s katerimi nasprotuje trditvam in dokazom nasprotne stranke. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se štejejo za priznana, kar je tudi povzeto v prvem odstavku 58. člena ZIZ.
Na drugačno porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena tudi ne more vplivati obrazložitev sodišča prve stopnje, ko samo zaključuje, da v postopku izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine po tem, ko sklep o izvršbi postane izvršljiv, takoj sledi oprava izvršbe oz. prisilna izterjava upnikove terjatve, zaradi česar po mnenju sodišča prve stopnje začne zastaralni rok teči šele, ko je postopek pravnomočno končan. To so trditve, kot je zgoraj obrazloženo, ki bi jih morala postaviti upnica v odgovoru na ugovor. Upoštevati je namreč 44. člena ZIZ, ki določa, da se postopek izvršbe tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ustavi, če ni premoženja. Tudi iz tega razloga bi moral posledično upnik zatrjevati v odgovoru na ugovor dejstvo, da se je po pridobitvi izvršilnega naslova izvršilni postopek nadaljeval v zvezi s posameznimi predlaganimi sredstvi izvršbe in kdaj se je ta končal.