spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izkazanost - kršitev pravice do kontradiktornosti
Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
sodba na podlagi pripoznave - stroški pravdnega postopka
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pred vložitvijo tožbe toženca ni pozval k plačilu vtoževanega zneska in da tega tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval. Tožnik je v tožbi in to ponavlja tudi v pritožbi, zatrjeval le, da je pri CSD opravil poizvedbe glede toženčevega šolanja in prosil za potrdilo o toženčevem šolanju in ugotovitev o toženčevem statusu.
Glede na take navedbe je torej tožnik opravil le poizvedbe o obstoju svoje denarne terjatve zoper toženca iz naslova povračila neutemeljeno plačanih mesečnih preživnin.
rok za pritožbo - rok za ugovor - sklep o zavarovanju - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov
V skladu s tretjim odstavkom 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ in 100. členom ZNP-1 je treba ugovor in pritožbo zoper sklep o zavarovanju vložiti v osmih dneh.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine
Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020, pritožba z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54, 84, 84/1, 84/2. OZ člen 39, 533, 540.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - preklic darila - causa donandi - odpadla kavza - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - sprememba identitete nepremičnine - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem
Tožnica tožencu ni podarila nekaj iz svojega posebnega premoženja, ampak skupno premoženje, česar ni mogla storiti, saj gre za skupno lastnino in premoženje, ki še ni bilo razdeljeno. Navedeno pomeni, da darila med zakoncema v konkretnem primeru ni bilo, zato ga tožnica ne more zahtevati nazaj na podlagi 84. člena ZZZDR. Ob povedanem je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo materialni položaj tretje, pri čemer je bistveno, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR in da s tem presega finančni cenzus 785,50 EUR.
delovni čas - delovna obveznost - opravičena odsotnost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik pred 1. 5. 2017 presežnih 15:48 ur, po koncu tega dne pa 11:48 ur, kar pomeni, da je toženka tožniku za ta dan, ko bi običajno delal osem ur, odštela štiri ure od presežnih ur znotraj tekočega referenčnega obdobja. Ker je bil tožnik na sporni dan štiri ure upravičeno odsoten z dela, takšna odsotnost pa se po prvem odstavku 142. člena ZDR-1 všteje v delovni čas, odštevanje na račun presežnih ur ni zakonito. Zaradi tega je dolžna toženka tožniku plačati štiri opravljene ure dela iz tekočega referenčnega obdobja. Pritožbeno navajanje, da gre za dvojno plačilo, je glede na navedeno neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046197
ZIZ člen 15, 44, 53, 53/2, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 7, 212. OZ člen 336, 356, 365.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - odgovor na ugovor - trditveno in dokazno breme upnika - domneva resničnosti ugovornih navedb - zastaranje - judikatne terjatve - desetletni zastaralni rok - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka zastaralnega roka - ustavitev izvršbe - nezmožnost oprave izvršbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno o utemeljenosti dolžničinega ugovora zastaranja ugotavljati zgolj v okviru podane trditvene podlage v ugovoru (seveda v razmerju do trditvene podlage upnice v predlogu z dne 3. 1. 2020). Vendar pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve glede na to, da dolžnica v ugovoru ni izpodbijala trditveno podlago upnice v predlogu, da je nastopila izvršljivost izvršilnega naslova dne 15. 10 2004, ugovarjala pa je zastaranje po 365. členu OZ, napravilo napačne materialnopravne zaključke, da ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen. Upoštevati je namreč 356. člen OZ, ki določa, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih ter 336. člen OZ, ki določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, torej v primeru pravnomočnih sodnih odločb z dnevom izvršljivosti. Glede na to, da je dolžnica v ugovoru trdila, da je pravnomočen sklep opr. št. I 1467/2004 postal pravnomočen dne 15. 10. 2004 in glede nato, da prvo sodišče ugotavlja na podlagi trditev v predlogu, da je postal izvršljiv dne 15. 10. 2004, je nedvomno od tega datuma do vložitve predloga za izvršbo dne 3. 1. 2020 10-letni rok že potekel. Dolžnica je v zvezi s svojim ugovorom zastaranja v smislu 356. člena OZ torej podala zadostno trditveno podlago, v kolikor pa zaradi samega poteka nadaljnjega izvršilnega postopka zastaranje ni teklo v smislu 365. člena OZ, pa je bilo zatrjevanje tega dejstva, da zastaranje ni nastopilo z dnevom izvršljivosti zatrjevane sodne odločbe, ker je po pridobitvi izvršilnega naslova tekla še izvršba, po vložitvi ugovora po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu na strani upnice, ki bi to dejstvo morala zatrjevati v odgovoru na ugovor v smislu 58. člena ZIZ. Tudi v postopku izvršbe se namreč smiselno uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kot je to določeno v 7. in 212. členu ZPP (glede na 15. člen ZIZ), kar pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista dejstva in dokaze, ki so njej v korist oziroma s katerimi nasprotuje trditvam in dokazom nasprotne stranke. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se štejejo za priznana, kar je tudi povzeto v prvem odstavku 58. člena ZIZ.
Na drugačno porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena tudi ne more vplivati obrazložitev sodišča prve stopnje, ko samo zaključuje, da v postopku izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine po tem, ko sklep o izvršbi postane izvršljiv, takoj sledi oprava izvršbe oz. prisilna izterjava upnikove terjatve, zaradi česar po mnenju sodišča prve stopnje začne zastaralni rok teči šele, ko je postopek pravnomočno končan. To so trditve, kot je zgoraj obrazloženo, ki bi jih morala postaviti upnica v odgovoru na ugovor. Upoštevati je namreč 44. člena ZIZ, ki določa, da se postopek izvršbe tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ustavi, če ni premoženja. Tudi iz tega razloga bi moral posledično upnik zatrjevati v odgovoru na ugovor dejstvo, da se je po pridobitvi izvršilnega naslova izvršilni postopek nadaljeval v zvezi s posameznimi predlaganimi sredstvi izvršbe in kdaj se je ta končal.
ZPIZ-2 člen 82, 82/3.. ZVZD-1 člen 17.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - ustrezno delo
Tožena stranka tožnici drugega ustreznega (sistemiziranega) in prostega delovnega mesta ni mogla zagotoviti. Kar pomeni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1: nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-12, 454, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1. OZ člen 9, 9/1, 239, 239/1, 289.
pogodbena podlaga - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - čas izpolnitve, če rok ni določen - pravica do povračila škode - gospodarski spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Glede na obstoj dogovora med strankama ni šlo za nedopustno poslovodstvo brez naročila, kot to pritožbeno zatrjuje toženka.
Ob tako jasno določeni vsebini pogodbene obveznosti toženka s pritožbenimi polemiziranji glede tipa pogodbe ne more uspeti, saj relevantnih navedb glede tega v postopku na prvi stopnji ni podala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V pritožbi tožena stranka vztraja, da je šlo pri izbiri ukrepa redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za njeno gospodarsko odločitev v okviru svobodne gospodarske pobude. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi tožena stranka morala dokazati, da je glede na vse ugotovljene okoliščine tožničino delo pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi postalo trajno nepotrebno in milejši ukrep ni bil mogoč. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je namreč skrajni ukrep, za katerega mora obstajati resen razlog. Pritožbeno sodišče soglaša, da glede na okoliščine, v katerih je bila odpoved podana (razglašena epidemija, sprejem interventne zakonodaje s strani države, odpoved naročil za obdobje maj-julij 2020 s strani največjega kupca tožene stranke na kondenzatorskem programu), tožena stranka tega ni dokazala.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - vročanje pravni osebi - oseba, pooblaščena za sprejem
ZPP ne določa zaporedja vročanja, oziroma da bi vročevalec moral najprej poskusiti pisanje vročiti zakonitemu zastopniku oziroma da bi moral iskati katero izmed pooblaščenih oseb. Za pravilno vročitev pisanja je bistveno, da je bila vročitev opravljena delavcu pravne osebe na naslovu, ki je vpisan v register in v poslovnih prostorih.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mladoletni oškodovanec - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 5,5 let, ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje pa 8,5 let, utrpel udarnino možganov oziroma majhno subarahnoidno krvavitev desno frontalno supraorbitalno, zlom desne orbite, zlom desne etmoidne kosti in zlom nosu, rano nad zgornjo ustnico, opraskanine obraza, udarnine po levi roki in obeh stegnih nad koleni. V posledici udarca v glavo je na dan škodnega dogodka utrpel epileptični napad in krvavitev iz nosu, za tem pa še iztek likvorja iz nosu zaradi zloma lobanjskih kosti. Skupaj je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisodilo 16.800,00 EUR.
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da sta bila oba tožnika v tem pravdnem postopku s sklepom P 350/2017 z dne 16. 11. 2017 oproščena plačila sodnih taks. Izrek citiranega sklepa glasi: ″Prvo tožečo in drugo tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks.‶
Oba tožnika sta že oproščena plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku, torej vseh sodnih taks in s tem tudi sodne takse za predlog za dopustitev revizije, ki sta ga vložila 10. 11. 2020.
ZGD-1 člen 33, 33/1, 505, 507, 507/1. OZ člen 74. ZSReg člen 39.
predlog za vpis spremembe v sodni register - prokura - preklic prokure - sklep skupščine družbenikov - arbitrarnost sojenja - jasnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi.
Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine.
ZGD-1 člen 481, 481/7, 482, 482/1, 482/2. ZSReg člen 29, 34.
vpis v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - pogodba o prenosu poslovnega deleža - neodplačen prenos poslovnega deleža - enotni poslovni delež - korporacijske pravice - družbena pogodba - omejitve prenosa - soglasje skupščine
Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.
Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.