ZGD-1 člen 481, 481/7, 482, 482/1, 482/2. ZSReg člen 29, 34.
vpis v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - pogodba o prenosu poslovnega deleža - neodplačen prenos poslovnega deleža - enotni poslovni delež - korporacijske pravice - družbena pogodba - omejitve prenosa - soglasje skupščine
Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.
Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izkazanost - kršitev pravice do kontradiktornosti
Upoštevaje vsebino pritožbe toženka uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj smiselno zatrjuje, da se ni mogla opredeliti do dopolnitve tožbe (do tožničinih trditev), ker ji dopolnitev tožbe in poziv za odgovor na dopolnitev nista bila vročena. Pritožbeni očitek v tej smeri ni utemeljen. Kot je pravilno ugotovljeno v izpodbijani sodbi iz spisa (povratnice na l. št. 31) izhaja, da je toženka obe omenjeni pisanji prejela 8.9.2020 in nato v danem roku na dopolnitev tožbe ni odgovorila.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Druga toženka utemeljeno nasprotuje presoji sodišča o ničnosti pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko, saj prva toženka ni bila dolžna upoštevati določb ZDR-1, ki se nanašajo na agencijsko delo. Ničnostni razlogi pri sklepanju pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko niso podani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051123
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - anonimna prijava - razlogi za sum
Ko policisti po (anonimni) prijavi nadaljujejo z zbiranjem obvestil in dokazni standard razlogov za sum nadgradijo z objektivnimi in naknadno preverljivimi dejstvi. Ni potrebno, da policija glede takšnega vira posreduje podatke o njegovi zanesljivosti in preverljivosti njegovih navedb. Gre za okoliščine, ki nenazadnje podrobno izhajajo že iz opisa kaznivega dejanja (število zaseženih sadik, količina zasežene prepovedane droge, gojenje na dveh lokacijah, med drugim v posebej prirejenih prostorih - dveh šotorih, posest elektronske tehtnice in kovinskega mlinčka, količina predmetov in opreme za gojenje droge, ki je bila nesorazmerno draga z obdolženčevimi prihodki v inkriminiranem obdobju) in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v obravnavanem primeru šlo za ukvarjanje s proizvodnjo prepovedane droge, pri kateri se ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - osebni stečaj - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja
Oškodovanci pa lahko med postopkom osebnega stečaja do poplačila svoje terjatve pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
oprostitev plačila sodnih taks - taksa za predlog za dopolnitev revizije - obseg taksne oprostitve
Glede na to, da je bila tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje oproščena plačila sodnih taks od dne 10. 2. 2017 dalje, taksna oprostitev velja tudi za predlog z dopustitev revizije v tem postopku.
ukrepi - prepoved približevanja - izrek ukrepov - preprečevanje nasilja v družini
ZPND v 19. členu omogoča žrtvi, da sama predlaga ustrezne ukrepe in ni pravno odločilno ali se je izrečena policijska prepoved po 60. členu ZNPPol že iztekla ali ne. V obravnavanem primeru ne gre za nedovoljeno prekrivanje ukrepov, čeprav je na dan 1. in 2. 12. 2020 veljala še policijska prepoved približevanja, podaljšana v postopku Kpd, ki teče zoper nasprotnega udeleženca.
Vsi ti primeroma našteti ukrepi, razen ukrepa iz 6. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND, onemogočajo povzročitelju nasilja normalno družinsko življenje prav zaradi tega, ker njegova bližina ogroža žrtve. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne pove, kakšen naj bi bil milejši ukrep, dejstvo pa je, da po pravilni materialnopravni presoji sodišča prve stopnje prva in druga predlagateljica potrebujeta mir in varno okolje za okrevanje, to pa jima je sodišče lahko omogočilo zgolj z izrečenimi ukrepi. Obseg prepovedi približevanja prvi in drugi predlagateljici je po delni ugoditvi ugovoru nasprotnega udeleženca glede na dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ni uspela omajati, po presojanju pritožbenega sodišča primeren in zakonit.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZJU člen 140, 140/2. ZDR člen 154.
plačilo nadomestila - pravica do odmora
V konkretnem primeru glede na dejanske okoliščine, da je bil mejni prehod ves čas odprt oziroma da zaprtje mejnega prehoda ni bilo predvideno (o tem so skladno izpovedali tožnik in zaslišane priče), tako da tožnik ni smel prekiniti z delom, tožniku odmor, ki bi ga izrabil, ko ne bi bilo dela, ni bil zagotovljen.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - ogrožanje dejavnosti
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - dejansko stanje - poslovodja - domneva nedolžnosti - dokazno breme
V nasprotju s pritožbenim naziranjem se je sodišče prve stopnje v točkah 12 in 14 obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo opredelilo do izpovedb vseh zaslišanih prič.
Obstoj arbitražnega sporazuma med strankama mora biti jasen in nedvoumen (8. točka obrazložitve sklepa). Iz njega mora biti brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi s njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora. Ne zadostuje, da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi dejanji.
Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je neodvisna od pogodbe, v kateri je vsebovana, da se posledično veljavnost ter zavezanost strank z njeno vsebino presoja ločeno od materialnega razmerja, ki obstoji med strankama.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. ZP-1 člen 155, 155/2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska registracija - odgovornost za prekršek - zavrnitev dokaznega predloga
Pritožnica zato v pritožbi pravilno poudarja, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo storilčev dokazni predlog za pribavo podatkov pri Dars-u glede pojavnosti izostanka mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravami in napravami za izvajanje cestninjenja, saj bi ti podatki lahko nakazovali sistemske napake na napravah za izvajanje cestninjenja in posledično lahko vplivali na zaključek o obstoju storilčeve krivdne odgovornosti za storjene prekrške.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče na podlagi 62. člena ZIZ – poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora – preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom in da ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Tako je pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnik svoje (delno neobrazložene) trditve o časovni izgubi pri uporabi javnega prevoza dokazoval z voznim redom avtobusa, ki v vtoževanem obdobju ni veljal. Sodišče prve stopnje je ta vozni red upoštevalo pri odločitvi, ker tudi vozni red, predložen s strani tožene stranke v pretežnem delu vtoževanega obdobja ni veljal, vendar pa je v tem sporu tožnik tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede časovne izgube v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS. Ker z njegove strani predložen vozni red njegovih navedb v zvezi s tem ne potrjuje, pritožba utemeljeno uveljavlja, da zadostna časovna izguba pri uporabi javnega prevoza za 323 dni vtoževanega obdobja ni dokazana.
vročanje samostojnemu podjetniku - pravica do zasebnega življenja - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - vročanje pisanj na poslovnem naslovu
Golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave Republike Slovenije). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS).