Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZJU člen 140, 140/2. ZDR člen 154.
plačilo nadomestila - pravica do odmora
V konkretnem primeru glede na dejanske okoliščine, da je bil mejni prehod ves čas odprt oziroma da zaprtje mejnega prehoda ni bilo predvideno (o tem so skladno izpovedali tožnik in zaslišane priče), tako da tožnik ni smel prekiniti z delom, tožniku odmor, ki bi ga izrabil, ko ne bi bilo dela, ni bil zagotovljen.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - ogrožanje dejavnosti
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - višja sila - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - varstvo otroka - epidemija
V interventni zakonodaji je opredeljena pravica delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela zaradi višje sile oziroma zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, to pa ne pomeni, da lahko delavec samovoljno brez soglasja delodajalca izostane z dela v času zaprtja šol, ne da bi izkazal objektivne razloge za nezmožnost opravljanja dela.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožnik storil kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilna pa je tudi njegova ugotovitev, da kršitve iz 4. alineje istega odstavka istega člena ni storil, saj je toženo stranko obvestil o razlogu svoje odsotnosti.
ukrepi - prepoved približevanja - izrek ukrepov - preprečevanje nasilja v družini
ZPND v 19. členu omogoča žrtvi, da sama predlaga ustrezne ukrepe in ni pravno odločilno ali se je izrečena policijska prepoved po 60. členu ZNPPol že iztekla ali ne. V obravnavanem primeru ne gre za nedovoljeno prekrivanje ukrepov, čeprav je na dan 1. in 2. 12. 2020 veljala še policijska prepoved približevanja, podaljšana v postopku Kpd, ki teče zoper nasprotnega udeleženca.
Vsi ti primeroma našteti ukrepi, razen ukrepa iz 6. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND, onemogočajo povzročitelju nasilja normalno družinsko življenje prav zaradi tega, ker njegova bližina ogroža žrtve. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne pove, kakšen naj bi bil milejši ukrep, dejstvo pa je, da po pravilni materialnopravni presoji sodišča prve stopnje prva in druga predlagateljica potrebujeta mir in varno okolje za okrevanje, to pa jima je sodišče lahko omogočilo zgolj z izrečenimi ukrepi. Obseg prepovedi približevanja prvi in drugi predlagateljici je po delni ugoditvi ugovoru nasprotnega udeleženca glede na dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ni uspela omajati, po presojanju pritožbenega sodišča primeren in zakonit.
ZGD-1 člen 481, 481/7, 482, 482/1, 482/2. ZSReg člen 29, 34.
vpis v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - pogodba o prenosu poslovnega deleža - neodplačen prenos poslovnega deleža - enotni poslovni delež - korporacijske pravice - družbena pogodba - omejitve prenosa - soglasje skupščine
Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.
Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zakonske zamudne obresti - plačilo glavnice - zatrjevanje dejstev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zatrjeval le plačilo 24.690,16 EUR, kar ustreza glavnici, in da drugega plačila v ugovoru ni zatrjeval niti dokazal. Te ugotovitve v pritožbi ne izpodbija, celo pravi, da se zaveda, da mora plačati zamudne obresti in da želi le obračun ali specifikacijo. Vendar je to že stvar poplačila in razmerja z upnikom.
ZIZ člen 38, 38/6. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 27, 27/8.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za zastopanje na naroku - urnina - brezplačna pravna pomoč
Narok z dne 2. 10. 2018 ni bil prvi narok in je zato dolžnica skladno s tar. št. 27/8 v zvezi s tar. št. 20/2 OT upravičena do nagrade v višini le 40 točk, in ne 80 točk, urnina v zvezi z narokom z dne 25. 9. 2018 ter 2. 10. 2018 po določbi prvega odstavka 6. člena OT pa dolžnici ne pripada, saj naroka nista trajala več kot eno uro.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 57, 57/1, 62a, 65, 65/5, 153.
uradni preizkus - zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških
Zahteva za sodno varstvo storilke namreč ni vsebovala razloga za izpodbijanje, obrazložitve oziroma predloga naj se plačilni nalog razveljavi ali spremeni, zato je prvostopenjsko sodišče o storilkini zahtevi za sodno varstvo lahko odločalo le z uradnim preizkusom plačilnega naloga v okviru 62.a člena ZP-1.
ZObr člen 93, 93/2.. ZIZ člen 62.. OZ člen 3, 7, 94.. ZDR-1 člen 6, 9, 9/1.. URS člen 14.
vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženec na podlagi zaveze sprejete v sporazumu, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 93. člena ZObr, dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja na šoli za podčastnike.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V pritožbi tožena stranka vztraja, da je šlo pri izbiri ukrepa redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za njeno gospodarsko odločitev v okviru svobodne gospodarske pobude. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi tožena stranka morala dokazati, da je glede na vse ugotovljene okoliščine tožničino delo pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi postalo trajno nepotrebno in milejši ukrep ni bil mogoč. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je namreč skrajni ukrep, za katerega mora obstajati resen razlog. Pritožbeno sodišče soglaša, da glede na okoliščine, v katerih je bila odpoved podana (razglašena epidemija, sprejem interventne zakonodaje s strani države, odpoved naročil za obdobje maj-julij 2020 s strani največjega kupca tožene stranke na kondenzatorskem programu), tožena stranka tega ni dokazala.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mladoletni oškodovanec - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 5,5 let, ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje pa 8,5 let, utrpel udarnino možganov oziroma majhno subarahnoidno krvavitev desno frontalno supraorbitalno, zlom desne orbite, zlom desne etmoidne kosti in zlom nosu, rano nad zgornjo ustnico, opraskanine obraza, udarnine po levi roki in obeh stegnih nad koleni. V posledici udarca v glavo je na dan škodnega dogodka utrpel epileptični napad in krvavitev iz nosu, za tem pa še iztek likvorja iz nosu zaradi zloma lobanjskih kosti. Skupaj je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisodilo 16.800,00 EUR.
sprememba ureditve stikov - način izvrševanja stikov - ukinitev stikov - največja korist otroka
Ob ugotovitvi, da si A. A. stikov z očetom želi, da bližino z njim pogreša in da očeta potrebuje in da bi mu bili v največjo korist redni in dejavni stiki z njim, je (le) vprašanje, kakšni stiki naj se določijo.
sodba na podlagi pripoznave - stroški pravdnega postopka
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pred vložitvijo tožbe toženca ni pozval k plačilu vtoževanega zneska in da tega tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval. Tožnik je v tožbi in to ponavlja tudi v pritožbi, zatrjeval le, da je pri CSD opravil poizvedbe glede toženčevega šolanja in prosil za potrdilo o toženčevem šolanju in ugotovitev o toženčevem statusu.
Glede na take navedbe je torej tožnik opravil le poizvedbe o obstoju svoje denarne terjatve zoper toženca iz naslova povračila neutemeljeno plačanih mesečnih preživnin.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 401, 401/1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - iskanje zaposlitve
Dolžnik se je s kratkimi odgovori sicer odzval na dopise upravitelja, ni pa izpolnjeval njegovih pozivov k mesečnemu poročanju o iskanju zaposlitve in predložitvi dokazil o tem. Kot izhaja iz poteka postopka po vložitvi upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti, je bil dolžnik neodziven tudi na poziv sodišča k vložitvi odgovora na ugovor, in na vabilo na narok za obravnavo ugovora, ki ga je dolžnik prejel istega dne. Na ugovor dolžnik pisno ni odgovoril, niti se ni udeležil naroka za obravnavanje ugovora, na katerem bi lahko podal navedbe oziroma odgovor na upraviteljev ugovor, izostanka pa pravočasno tudi ni opravičil. Kljub upraviteljevemu vztrajnemu opozorilu na pravne posledice dolžnikove kršitve dolžnosti mesečnega poročanja v zgoraj navedenih pozivih svoje zakonske obveznosti dolžnik ni izpolnjeval.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
SPZ člen 32. ZPP člen 8, 154, 154/1, 161, 161/1, 184, 184/3.
spor zaradi motenja posesti - sprememba tožbe - varstvo posesti - varstvo soposesti - pravna kvalifikacija spora - sprememba pravne kvalifikacije - vestna in skrbna presoja dokazov - stroški postopka - odločanje o stroških postopka - sospornik - delitev stroškov po enakih delih - načelo uspeha pravdnih strank
Uveljavljanje varstva soposesti namesto posesti ne predstavlja spremembe tožbe, ampak gre zgolj za spremembo pravne kvalifikacije v tožbenem zahtevku. Tudi podrobnejša opredelitev dostopa (na kakšen način in za katere namene) ne predstavlja spremembe tožbe, saj tožeča stranka s tem ni posegla v dejansko podlago tožbe (tožbeni zahtevek je po vsebini ostal enak).
Sosporniki krijejo stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP). Prva tožnica je v pravdi v celoti propadla. Zato je dolžna povrniti tožencema tretjino njunih pravdnih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046662
ZPP člen 182, 182/3. ZD člen 1.
dedovanje - zapuščinski postopek - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - sporna dejstva - pozneje najdeno premoženje zapustnika - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklepčnost predloga
Zakon o dedovanju oziroma zapuščinski postopek ne pozna "podrednega" oblikovanja predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče ni pristojno ugotavljati, ali obstaja katera od terjatev zapustnika kot pozneje najdeno premoženje (ali primarno ali podredno zatrjevana terjatev). Za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bi moral biti obstoj pozneje najdenega premoženja jasno izkazan.
ZSReg člen 28, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
udeležba v postopku - pisni sklep - vpis izbrisa zastopnika - vpis zastopnika družbe v sodni register - predpisana listina
V obravnavanem primeru je predlog za vpis spremembe podatkov o zastopniku družbe vložila upravičena oseba. Registrsko sodišče je postopalo tako, da je vsem trem ustanoviteljicam (družbenicam) subjekta vpisa, na katerega se vpis spremembe podatka o zastopniku nanaša, omogočilo in priznalo udeležbo v tem postopku, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Zgolj zaradi tega, ker ni izdalo pisnega sklepa o dovolitvi udeležbe, očitana relativna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka, ki se v registrskem postopku uporablja smiselno (19. člen ZSReg), po oceni pritožbenega sodišča ni podana. V tem registrskem postopku udeležba ustanoviteljic subjekta vpisa za subjekt vpisa ni bila sporna, saj ji ni nasprotoval, za udeleženke pa je bistveno, da so imele in imajo vse tri tudi možnost sodelovanja v postopku. Ravno na podlagi njihovega sodelovanja v tem registrskem postopku pa se je tudi izpostavilo vprašanje, kateri organ pri subjektu vpisa odloča o imenovanju direktorja in v zvezi s tem vprašanje, ali je predlagatelj predlogu za vpis spremembe podatka o zastopniku, registrskemu sodišču predložil predpisano listino.
Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register (za tak primer gre pa tudi, če predlogu niso priložene predpisane listine) in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže (prvi odstavek 30. člena ZSReg).