Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da sta bila oba tožnika v tem pravdnem postopku s sklepom P 350/2017 z dne 16. 11. 2017 oproščena plačila sodnih taks. Izrek citiranega sklepa glasi: ″Prvo tožečo in drugo tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks.‶
Oba tožnika sta že oproščena plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku, torej vseh sodnih taks in s tem tudi sodne takse za predlog za dopustitev revizije, ki sta ga vložila 10. 11. 2020.
vročanje samostojnemu podjetniku - pravica do zasebnega življenja - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - vročanje pisanj na poslovnem naslovu
Golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave Republike Slovenije). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS).
sprememba ureditve stikov - način izvrševanja stikov - ukinitev stikov - največja korist otroka
Ob ugotovitvi, da si A. A. stikov z očetom želi, da bližino z njim pogreša in da očeta potrebuje in da bi mu bili v največjo korist redni in dejavni stiki z njim, je (le) vprašanje, kakšni stiki naj se določijo.
ZGD-1 člen 33, 33/1, 505, 507, 507/1. OZ člen 74. ZSReg člen 39.
predlog za vpis spremembe v sodni register - prokura - preklic prokure - sklep skupščine družbenikov - arbitrarnost sojenja - jasnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi.
Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - dejansko stanje - poslovodja - domneva nedolžnosti - dokazno breme
V nasprotju s pritožbenim naziranjem se je sodišče prve stopnje v točkah 12 in 14 obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo opredelilo do izpovedb vseh zaslišanih prič.
Obstoj arbitražnega sporazuma med strankama mora biti jasen in nedvoumen (8. točka obrazložitve sklepa). Iz njega mora biti brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi s njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora. Ne zadostuje, da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi dejanji.
Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je neodvisna od pogodbe, v kateri je vsebovana, da se posledično veljavnost ter zavezanost strank z njeno vsebino presoja ločeno od materialnega razmerja, ki obstoji med strankama.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-12, 454, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1. OZ člen 9, 9/1, 239, 239/1, 289.
pogodbena podlaga - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - čas izpolnitve, če rok ni določen - pravica do povračila škode - gospodarski spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Glede na obstoj dogovora med strankama ni šlo za nedopustno poslovodstvo brez naročila, kot to pritožbeno zatrjuje toženka.
Ob tako jasno določeni vsebini pogodbene obveznosti toženka s pritožbenimi polemiziranji glede tipa pogodbe ne more uspeti, saj relevantnih navedb glede tega v postopku na prvi stopnji ni podala.
ZGD-1 člen 481, 481/7, 482, 482/1, 482/2. ZSReg člen 29, 34.
vpis v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - pogodba o prenosu poslovnega deleža - neodplačen prenos poslovnega deleža - enotni poslovni delež - korporacijske pravice - družbena pogodba - omejitve prenosa - soglasje skupščine
Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.
Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zakonske zamudne obresti - plačilo glavnice - zatrjevanje dejstev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zatrjeval le plačilo 24.690,16 EUR, kar ustreza glavnici, in da drugega plačila v ugovoru ni zatrjeval niti dokazal. Te ugotovitve v pritožbi ne izpodbija, celo pravi, da se zaveda, da mora plačati zamudne obresti in da želi le obračun ali specifikacijo. Vendar je to že stvar poplačila in razmerja z upnikom.
ZIZ člen 38, 38/6. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 27, 27/8.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za zastopanje na naroku - urnina - brezplačna pravna pomoč
Narok z dne 2. 10. 2018 ni bil prvi narok in je zato dolžnica skladno s tar. št. 27/8 v zvezi s tar. št. 20/2 OT upravičena do nagrade v višini le 40 točk, in ne 80 točk, urnina v zvezi z narokom z dne 25. 9. 2018 ter 2. 10. 2018 po določbi prvega odstavka 6. člena OT pa dolžnici ne pripada, saj naroka nista trajala več kot eno uro.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 14/2, 14/2-1, 22/1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 422, 422/1, 423, 423/1, 423/2,. ZGD-1 člen 50, 50/2. ZD člen 131.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - smrt družbenika
Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP).
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je postopek spremljanja in ocenjevanja tožničinega poskusnega dela izvedla pravilno in je dokazala, da je bila izpodbijana odpoved iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 podana iz zakonitega razloga.
rok za pritožbo - rok za ugovor - sklep o zavarovanju - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov
V skladu s tretjim odstavkom 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ in 100. členom ZNP-1 je treba ugovor in pritožbo zoper sklep o zavarovanju vložiti v osmih dneh.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
ZPIZ-2 člen 82, 82/3.. ZVZD-1 člen 17.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - ustrezno delo
Tožena stranka tožnici drugega ustreznega (sistemiziranega) in prostega delovnega mesta ni mogla zagotoviti. Kar pomeni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1: nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Druga toženka utemeljeno nasprotuje presoji sodišča o ničnosti pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko, saj prva toženka ni bila dolžna upoštevati določb ZDR-1, ki se nanašajo na agencijsko delo. Ničnostni razlogi pri sklepanju pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko niso podani.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - vojska - misija - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožniku analize slikovnega gradiva na dan počitka ni nihče od nadrejenih izrecno ukazal. Vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bilo tožniku pomembno, da je naloga dobro opravljena in je bil tako zavzet za njeno opravo, zmotno štelo, da je šlo za delovno zadolžitev, ki jo je tožnik moral opraviti na dan počitka. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje analizo slikovnega gradiva vzel kot raziskovalno delo, ki ga je opravljal na dan počitka, ker takrat ni bil utrujen od drugih nalog in se je zato lahko usedel za računalnik in delal, vendar pa ta ugotovitev ne vpliva na to, da mu ta delovna naloga ni bila odrejena na dela prost dan. Pritožbeno sodišče ne dvomi v veliko tožnikovo angažiranost pri opravljanju njegovega dela, ki je rezultiralo v kvalitetno opravljenem delu, vendar to ne utemeljuje materialnopravnega zaključka, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka.
ZDavP-2 člen 143, 208, 208/3. ZPIZ-2 člen 159, 159/1, 159/2.
izvršba na plačilo davkov in prispevkov - sodna izvršba davčnih obveznosti - aktivna legitimacija upnika - aktivna legitimacija države
Aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje zaradi izterjave obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima Republika Slovenija po Državnem odvetništvu RS.