ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 57, 57/1, 62a, 65, 65/5, 153.
uradni preizkus - zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških
Zahteva za sodno varstvo storilke namreč ni vsebovala razloga za izpodbijanje, obrazložitve oziroma predloga naj se plačilni nalog razveljavi ali spremeni, zato je prvostopenjsko sodišče o storilkini zahtevi za sodno varstvo lahko odločalo le z uradnim preizkusom plačilnega naloga v okviru 62.a člena ZP-1.
ZObr člen 93, 93/2.. ZIZ člen 62.. OZ člen 3, 7, 94.. ZDR-1 člen 6, 9, 9/1.. URS člen 14.
vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženec na podlagi zaveze sprejete v sporazumu, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 93. člena ZObr, dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja na šoli za podčastnike.
ZDavP-2 člen 143, 208, 208/3. ZPIZ-2 člen 159, 159/1, 159/2.
izvršba na plačilo davkov in prispevkov - sodna izvršba davčnih obveznosti - aktivna legitimacija upnika - aktivna legitimacija države
Aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje zaradi izterjave obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima Republika Slovenija po Državnem odvetništvu RS.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046197
ZIZ člen 15, 44, 53, 53/2, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 7, 212. OZ člen 336, 356, 365.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - odgovor na ugovor - trditveno in dokazno breme upnika - domneva resničnosti ugovornih navedb - zastaranje - judikatne terjatve - desetletni zastaralni rok - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka zastaralnega roka - ustavitev izvršbe - nezmožnost oprave izvršbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno o utemeljenosti dolžničinega ugovora zastaranja ugotavljati zgolj v okviru podane trditvene podlage v ugovoru (seveda v razmerju do trditvene podlage upnice v predlogu z dne 3. 1. 2020). Vendar pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve glede na to, da dolžnica v ugovoru ni izpodbijala trditveno podlago upnice v predlogu, da je nastopila izvršljivost izvršilnega naslova dne 15. 10 2004, ugovarjala pa je zastaranje po 365. členu OZ, napravilo napačne materialnopravne zaključke, da ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen. Upoštevati je namreč 356. člen OZ, ki določa, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih ter 336. člen OZ, ki določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, torej v primeru pravnomočnih sodnih odločb z dnevom izvršljivosti. Glede na to, da je dolžnica v ugovoru trdila, da je pravnomočen sklep opr. št. I 1467/2004 postal pravnomočen dne 15. 10. 2004 in glede nato, da prvo sodišče ugotavlja na podlagi trditev v predlogu, da je postal izvršljiv dne 15. 10. 2004, je nedvomno od tega datuma do vložitve predloga za izvršbo dne 3. 1. 2020 10-letni rok že potekel. Dolžnica je v zvezi s svojim ugovorom zastaranja v smislu 356. člena OZ torej podala zadostno trditveno podlago, v kolikor pa zaradi samega poteka nadaljnjega izvršilnega postopka zastaranje ni teklo v smislu 365. člena OZ, pa je bilo zatrjevanje tega dejstva, da zastaranje ni nastopilo z dnevom izvršljivosti zatrjevane sodne odločbe, ker je po pridobitvi izvršilnega naslova tekla še izvršba, po vložitvi ugovora po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu na strani upnice, ki bi to dejstvo morala zatrjevati v odgovoru na ugovor v smislu 58. člena ZIZ. Tudi v postopku izvršbe se namreč smiselno uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kot je to določeno v 7. in 212. členu ZPP (glede na 15. člen ZIZ), kar pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista dejstva in dokaze, ki so njej v korist oziroma s katerimi nasprotuje trditvam in dokazom nasprotne stranke. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se štejejo za priznana, kar je tudi povzeto v prvem odstavku 58. člena ZIZ.
Na drugačno porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena tudi ne more vplivati obrazložitev sodišča prve stopnje, ko samo zaključuje, da v postopku izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine po tem, ko sklep o izvršbi postane izvršljiv, takoj sledi oprava izvršbe oz. prisilna izterjava upnikove terjatve, zaradi česar po mnenju sodišča prve stopnje začne zastaralni rok teči šele, ko je postopek pravnomočno končan. To so trditve, kot je zgoraj obrazloženo, ki bi jih morala postaviti upnica v odgovoru na ugovor. Upoštevati je namreč 44. člena ZIZ, ki določa, da se postopek izvršbe tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ustavi, če ni premoženja. Tudi iz tega razloga bi moral posledično upnik zatrjevati v odgovoru na ugovor dejstvo, da se je po pridobitvi izvršilnega naslova izvršilni postopek nadaljeval v zvezi s posameznimi predlaganimi sredstvi izvršbe in kdaj se je ta končal.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - izročitev premoženja - obseg omejitve dedovanja
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in izročitev le-tega Republiki Sloveniji oziroma občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oziroma občina se z dediči zapustnikovega premoženja lahko tudi drugače dogovorita.
ZSReg člen 28, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
udeležba v postopku - pisni sklep - vpis izbrisa zastopnika - vpis zastopnika družbe v sodni register - predpisana listina
V obravnavanem primeru je predlog za vpis spremembe podatkov o zastopniku družbe vložila upravičena oseba. Registrsko sodišče je postopalo tako, da je vsem trem ustanoviteljicam (družbenicam) subjekta vpisa, na katerega se vpis spremembe podatka o zastopniku nanaša, omogočilo in priznalo udeležbo v tem postopku, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Zgolj zaradi tega, ker ni izdalo pisnega sklepa o dovolitvi udeležbe, očitana relativna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka, ki se v registrskem postopku uporablja smiselno (19. člen ZSReg), po oceni pritožbenega sodišča ni podana. V tem registrskem postopku udeležba ustanoviteljic subjekta vpisa za subjekt vpisa ni bila sporna, saj ji ni nasprotoval, za udeleženke pa je bistveno, da so imele in imajo vse tri tudi možnost sodelovanja v postopku. Ravno na podlagi njihovega sodelovanja v tem registrskem postopku pa se je tudi izpostavilo vprašanje, kateri organ pri subjektu vpisa odloča o imenovanju direktorja in v zvezi s tem vprašanje, ali je predlagatelj predlogu za vpis spremembe podatka o zastopniku, registrskemu sodišču predložil predpisano listino.
Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register (za tak primer gre pa tudi, če predlogu niso priložene predpisane listine) in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže (prvi odstavek 30. člena ZSReg).
sprememba sodne poravnave - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - zdravstveni razlog - izvajanje starševske skrbi
Glede na to, da se nasprotna udeleženka zavzema za spremembo odločitve, s katero je bil tedaj sedemletni sin udeležencev zaupan v varstvo in vzgojo očetu, je pomembna tudi določba četrtega odstavka 138. člena DZ, po katerem sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Po utrjenem stališču v sodni praksi spremembo odločitve utemeljuje le sprememba bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale prvotno odločitev ali dogovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045652
ZPP člen 413, 421, 421/4. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
stroški postopka v družinskih sporih - postopek iz razmerij med starši in otroki - sprememba ureditve stikov - umik predloga - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - okoliščine konkretnega primera - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - uporaba zakona
ZNP ni urejal vprašanja stroškov postopka v zadevah iz razmerij med starši in otroki, zato je treba upoštevati določbe ZPP (37. člen ZNP). Ne glede na to, da je bil predlog umaknjen, je treba kot osnovno pravilo odločanja o stroških postopka upoštevati določbo 413. člena ZPP (v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1), da se o stroških postopka odloča po prostem preudarku.
začasna odredba - stiki otroka - stiki pod nadzorom - Center za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - stroški prevoza
Ravno ravnanja in vedenje nasprotne udeleženke je tisto, kar preprečuje, da bi lahko sodišče sprostilo stike, ki so zaenkrat določeni pod nadzorom. Nepredvidljivo, neodgovorno in nevarno vedenje nasprotne udeleženke je lahko ogrožujoče za vse tri mladoletne otroke, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prav, da se še naprej nadaljujejo stiki pod nadzorom.
ZFPPIPP člen 47, 329, 329/1, 332, 332/2, 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - določitev izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za izpraznitev - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - zakonski rok
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje, v katerem stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Gre za zakonsko določeni rok, zato sodišče ne more določiti drugačnega roka za izselitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045597
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 124, 124/1. ZKP člen 18, 18/1, 236, 236/1, 329, 329/2, 372, 372-5, 374.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - USB ključek - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - zaslišanje kot dokazno sredstvo - odločba o kazenski sankciji - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Obramba je na predobravnavnem naroku dne 21. 12. 2020 predlagala zaslišanje obeh oškodovank, v sodni spis pa vložila pisno izjavo oškodovanke in USB ključek, na katerem je posnet razgovor med oškodovanko S.K. in S.K. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 1. 2021 pa izhaja, da je sodišče predlog zagovornice in obdolženega R.K., da se v dokazne namene vpogleda video posnetek pogovora med oškodovanko S.K. in obdolženčevim očetom S.K., zavrnilo in USB ključek s posnetkom oškodovanki vrnilo. Obrazložilo je, da je lahko dokaz v postopku le neposredno zaslišanje priče, in sicer kot procesno dejanje, ki ga po ustreznih pravnih poukih opravi sodišče oziroma izjemoma tudi branje izpovedbe priče, ki je bila zaslišana v preiskavi ali na glavni obravnavi, v soglasju s strankami. Le na takšno izpovedbo priče je v skladu z določbami ZKP mogoče opreti sodno odločbo. Obdolžencu v okviru pravice do obrambe mora biti dana možnost, da je lahko navzoč pri zaslišanju obremenilnih, kot tudi razbremenilnih prič. Sodišče prve stopnje je še obrazložilo, da zasebni razgovor oškodovanke z obdolženčevim očetom, ki je posnet na USB ključku, ni dokaz v skladu z določbami ZKP, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba. Sodišče pa bo v nadaljevanju neposredno zaslišalo oškodovanko S.K.
združitev pravd v skupno obravnavanje - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - odvetniški stroški
Predmet spora po tožbi in nasprotni tožbi je namreč en predmet, katerega predstavlja oz. je predstavljalo skupno premoženje pravdnih strank, ki se je s sodbo sodišča tudi razdelilo med pravdni stranki.
Pritožbeno sodišče je na pritožbo mladoletnikovega zagovornika preizkusilo še odločbo o odvzemu predmetov. Pritožniku ni moč pritrditi, da ni razlogov za odvzem mobilnega telefona, 2 SIM kartic in polnilca, ker zanj naj ne bi bilo razumnih razlogov. Prvi odstavek 73. člena KZ-1 določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Ni dvoma, da so bili vzeti predmeti uporabljeni za storitev hudega kaznivega dejanja in da so mladoletnikova last in jih je potrebno vzeti še predvsem zato, ker obstaja visoka stopnja nevarnosti, da bo mladoletnik mobilni telefon, katerega del so tudi SIM kartice in polnilnik, ponovno uporabil za kaznivo dejanje. Zato je bil odvzem predmetov ne samo formalno zakonit, ampak tudi pravičen.
nepravdni postopek - sprememba odločitve o stikih - korist mladoletnega otroka - zavračanje stikov - neformalni razgovor otroka s sodnikom - omejitev stikov med hčerko in očetom - uživanje alkohola
Ml. hči strank nepravdnega postopka pa je jasno izrazila, da ne želi večjega obsega stikov z očetom, da se ob njem počuti slabo, neprijetno in da mu ne zaupa.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367č.
zavrženje vloge - pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča - nedovoljeno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Pritožba je redno pravno sredstvo. Dovoljena je le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Le izjemoma jih lahko opravi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožnik, ki je sam vložil obravnavano vlogo, v njej ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako se izkaže, da bi bil tudi tak njegov predlog nedovoljen – zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, bi bilo treba tudi v tem primeru vlogo zavreči (367.č člen ZPP).
Zakon ne zahteva, da sodišče odgovor upnika na dolžnikov ugovor le-temu obvezno vroči v izjavo. Zaradi zagotovitve ustavne pravice do enakega varstva pravica (22. člen Ustave) je vročitev potrebna le, ko upnik v odgovoru navaja nova pravno pomembna stališča ali navaja nova pravno pomembna dejstva ali dokaze, pa je nanje sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.
Izvršnica mora vsebovati podatek o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Citat: "na podlagi računa" ne zadošča. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. Če terjatev nima pogodbenega temelja, potem je obvezna sestavina izvršnice podatek o (drugem) pravnem temelju nastanka obveznosti. Izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. S tega vidika je izvršnica strogo formalna listina.
Sodišče mora ob ugovoru vselej preveriti, ali listina in concreto predstavlja izvršilni naslov. To velja tudi pri izvršnici. Konkretna izvršnica ni javna listina, kot to zmotno navaja upnik. Izvršnica je zasebna listina, na kateri je podpis prokurista dolžnika upravno overjen. Vprašanje kavzalnosti se odpre kvečjemu v pravdnem postopku na primer po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev, prej pa v morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji. Iz prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče lahko preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice njena popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Vseh ostalih ugovorov, ki se nanašajo na to, da je bila obveznost v času sestave izvršnice manjša kot je napisano v sami izvršnici oziroma da te obveznosti sploh ni bilo, dolžnik v izvršilnem postopku več ne more uspešno uveljavljati zaradi pravila iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Plačila po izdaji izvršnice so dopusten ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku vse opravljene nadure plačala v obliki gibljivega dodatka, ki ga je tožnik prejel v vsakem mesecu vtoževanega obdobja. Znotraj mesečnih zneskov gibljivega dodatka je namreč vedno prejel višje plačilo, kot znaša zgolj upoštevana vrednost opravljenega nadurnega dela v posameznem mesecu (kar je razvidno iz tabele pod 11. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe), zato posledično ni bilo tožnikovega prikrajšanja iz naslova plačila nadurnega dela v vtoževanem obdobju.
Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtevka za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na tožnikov račun odprt pri KD. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke t. i. notranje poti oziroma predhodnega varstva pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu, ki jo predvideva določilo 200. člena ZDR-1.
V skladu z določbo petega odstavka 72. člena KZ-1 sme sodišče odločiti, da varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja preneha in da sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje, če sta potekli dve leti od začetka njegovega izvajanja.