Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku vse opravljene nadure plačala v obliki gibljivega dodatka, ki ga je tožnik prejel v vsakem mesecu vtoževanega obdobja. Znotraj mesečnih zneskov gibljivega dodatka je namreč vedno prejel višje plačilo, kot znaša zgolj upoštevana vrednost opravljenega nadurnega dela v posameznem mesecu (kar je razvidno iz tabele pod 11. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe), zato posledično ni bilo tožnikovega prikrajšanja iz naslova plačila nadurnega dela v vtoževanem obdobju.
Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtevka za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na tožnikov račun odprt pri KD. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke t. i. notranje poti oziroma predhodnega varstva pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu, ki jo predvideva določilo 200. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045597
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 124, 124/1. ZKP člen 18, 18/1, 236, 236/1, 329, 329/2, 372, 372-5, 374.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - USB ključek - dokaz, na katerega se sodba ne more opirati - zaslišanje kot dokazno sredstvo - odločba o kazenski sankciji - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Obramba je na predobravnavnem naroku dne 21. 12. 2020 predlagala zaslišanje obeh oškodovank, v sodni spis pa vložila pisno izjavo oškodovanke in USB ključek, na katerem je posnet razgovor med oškodovanko S.K. in S.K. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 1. 2021 pa izhaja, da je sodišče predlog zagovornice in obdolženega R.K., da se v dokazne namene vpogleda video posnetek pogovora med oškodovanko S.K. in obdolženčevim očetom S.K., zavrnilo in USB ključek s posnetkom oškodovanki vrnilo. Obrazložilo je, da je lahko dokaz v postopku le neposredno zaslišanje priče, in sicer kot procesno dejanje, ki ga po ustreznih pravnih poukih opravi sodišče oziroma izjemoma tudi branje izpovedbe priče, ki je bila zaslišana v preiskavi ali na glavni obravnavi, v soglasju s strankami. Le na takšno izpovedbo priče je v skladu z določbami ZKP mogoče opreti sodno odločbo. Obdolžencu v okviru pravice do obrambe mora biti dana možnost, da je lahko navzoč pri zaslišanju obremenilnih, kot tudi razbremenilnih prič. Sodišče prve stopnje je še obrazložilo, da zasebni razgovor oškodovanke z obdolženčevim očetom, ki je posnet na USB ključku, ni dokaz v skladu z določbami ZKP, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba. Sodišče pa bo v nadaljevanju neposredno zaslišalo oškodovanko S.K.
eventualna nasprotna tožba - poziv na popravo tožbe - nepoprava vloge - zavrženje tožbe
Zavrženje toženkine eventualne nasprotne tožbe je utemeljeno z okoliščino, da slednja kljub pozivu na njeno popravo oziroma dopolnitev ni podala določnih trditev oziroma opredelila potrebnih odločilnih dejstev, na katere opira svoj tožbeni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045758
ZKP člen 200, 200/2, 200/3, 201, 207, 207/2.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - podaljšanje pripora - obrazložitev utemeljenega suma - trajanje pripora - trajanje pripora po vloženi obtožnici - sorazmernost pripora - pravica do sojenja v razumnem roku
O trajanju pripora je sodišče prve stopnje navedlo le določene po njegovi oceni objektivne okoliščine, ki so preprečevale hitrejše obravnavanje zadeve, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da objektivne ovire za posebno hitro postopanje ne morejo iti v škodo obtožencev, saj je pravica do sojenja v razumnem roku vsakomur, ki mu je odvzeta prostost, zagotavlja tudi tretji odstavek 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Iz te določbe izhaja, da je treba po poteku določenega časa, četudi sta še vedno podana utemeljen sum in priporni razlog begosumnosti, pripornika izpustiti, če mu ni mogoče zagotoviti sojenja v razumnem času.
V skladu z določbo petega odstavka 72. člena KZ-1 sme sodišče odločiti, da varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja preneha in da sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje, če sta potekli dve leti od začetka njegovega izvajanja.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.
ZFPPIPP člen 47, 329, 329/1, 332, 332/2, 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - določitev izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za izpraznitev - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - zakonski rok
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje, v katerem stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Gre za zakonsko določeni rok, zato sodišče ne more določiti drugačnega roka za izselitev.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046329
KZ-1 člen 204, 204/1,. ZKP člen 148, 148/1, 148/4, 148/6, 371, 371/1, 371/1-8, 391.
tatvina - prodajna pogodba - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - razlike v izpovedbi prič - indici
Čeprav se obdolženec pred sodiščem prve stopnje ni zagovarjal, pa iz podatkov spisa izhaja, da je po tem, ko je bil poučen o svojih pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP in ko je izjavil, da je pravni pouk razumel in da si ne bo vzel zagovornika, policiji podal izjavo v smislu šestega odstavka 148. člena ZKP. Iz vsebine uradnega zaznamka o izjavi osumljenca ne izhaja, da bi obdolženec odkupne pogodbe sam izročil policistom, kot to zatrjuje zagovornik v pritožbi, ampak iz podatkov spisa izhaja ravno nasprotno, in sicer, da so policisti te pogodbe v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP pridobili sami na podlagi njegove izjave. Po ZKP in v skladu z uveljavljeno sodno prakso so namreč takšne izjave osumljencev lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje dokazov na procesno veljaven način, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev med drugim oprlo tudi na te odkupne pogodbe, saj ne gre za dokaze, na katere se sodba sodišča prve stopnje ne bi smela opirati.
Pritožbeno sodišče je na pritožbo mladoletnikovega zagovornika preizkusilo še odločbo o odvzemu predmetov. Pritožniku ni moč pritrditi, da ni razlogov za odvzem mobilnega telefona, 2 SIM kartic in polnilca, ker zanj naj ne bi bilo razumnih razlogov. Prvi odstavek 73. člena KZ-1 določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Ni dvoma, da so bili vzeti predmeti uporabljeni za storitev hudega kaznivega dejanja in da so mladoletnikova last in jih je potrebno vzeti še predvsem zato, ker obstaja visoka stopnja nevarnosti, da bo mladoletnik mobilni telefon, katerega del so tudi SIM kartice in polnilnik, ponovno uporabil za kaznivo dejanje. Zato je bil odvzem predmetov ne samo formalno zakonit, ampak tudi pravičen.
nepravdni postopek - sprememba odločitve o stikih - korist mladoletnega otroka - zavračanje stikov - neformalni razgovor otroka s sodnikom - omejitev stikov med hčerko in očetom - uživanje alkohola
Ml. hči strank nepravdnega postopka pa je jasno izrazila, da ne želi večjega obsega stikov z očetom, da se ob njem počuti slabo, neprijetno in da mu ne zaupa.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje le gole zaveze in obljube obtoženke, pač pa njeno konkretno preslepitveno ravnanje in zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045291
ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 3, 3/1-4. ZPP člen 339, 339/2-12, 350, 350/2.
kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - dejanska in pravna podlaga - identiteta tožbenega zahtevka - kršitev načela ne bis in idem - nova dejstva - tožbeni temelj - isti historični dogodek - zamudna sodba - družbena lastnina - zavženje tožbe - lastninjenje - lastnik nepremičnin - vpisi v zemljiško knjigo - imetnik pravice uporabe - priposestovanje lastninske pravice
Ni dopustna tožba, ki bi temeljila na sklopu dejstev iz istega življenjskega dogodka, na katerem temelji pravnomočna sodba, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se morda sklicuje na drugo pravno podlago. Identiteta med zadevama je podana tudi v primeru, ko stranka v kasnejši tožbi uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367č.
zavrženje vloge - pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča - nedovoljeno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Pritožba je redno pravno sredstvo. Dovoljena je le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Le izjemoma jih lahko opravi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožnik, ki je sam vložil obravnavano vlogo, v njej ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako se izkaže, da bi bil tudi tak njegov predlog nedovoljen – zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, bi bilo treba tudi v tem primeru vlogo zavreči (367.č člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00045141
URS člen 125. OZ-UPB1 člen 6, 6/1, 507, 507/1, 512, 512/1, 513, 513/1. SPZ člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 196, 196/3. ZPP člen 8, 70, 70/1, 70/1-6, 114, 114/1, 114/1-a, 115, 155, 155/2, 215, 236, 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3.
prodajna pogodba - predkupna pravica na nepremičnini - nameravana prodaja - obvestilo o nameravani prodaji - razveljavitev pogodbe - subjektivni rok - dolžna skrbnost - nepristranskost sojenja - izločitev sodnika - pravica do obravnavanja - dokazna presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - materialni prekluzivni rok
Pravilno pa je tožbeni zahtevek zavrnjen tudi iz razloga, ker je predmetna tožba vložena po poteku šest mesečnega subjektivnega roka iz 512. člena OZ. Skladno s citirano določbo lahko predkupni upravičenec, če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil sam o tem obveščen, pridobitelju lastninske pravice pa je bila predkupna pravica poznana ali mu ni mogla ostati neznana, v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.
OZ člen 179, 181. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. KZ-1 člen 173, 173/1. ZPP člen 254.
višina odškodnine zaradi posega v spolno integriteto - kršitev dostojanstva - strah - pravnomočna kazenska sodba - namerna povzročitev škode - odpust obveznosti v osebnem stečaju - dokazovanje z izvedencem - prenehanje statusa sodnega izvedenca med sodnim postopkom
Glede na nespornost tožbene trditve, da je bil toženec obsojen za navedeno kaznivo dejanje, so neutemeljene pritožbene navedbe o neobstoju tožbenih trditev in o nedokazanosti namerne povzročitve škode. Te so namreč vključene v trditev o pravnomočni kazenski sodbi.
Ugotovitev, ali je tožnica zaradi toženčevih ravnanj utrpela posttravmatsko stresno motnjo, ni odločilna. Bistveno je, kakšne posledice so se zaradi toženčevih ravnanj kazale v tožničinem doživljanju in ravnanjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046420
KZ-1 člen 289.. OZ člen 131, 356.. ZIZ člen 231.. ZPP člen 14.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - preprečitev vrnitve na delo - kaznivo dejanje - odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekinjena vzročna zveza - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - rok za izvršbo - upnikova neaktivnost
V predmetnem postopku tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in storjenega kaznivega dejanja druge toženke s tem, ko je ni pozvala nazaj na delo. Kot določa 289. člen KZ-1, kaznivo dejanje preprečitve vrnitve na delo stori, kdor zavestno ne ravna po pravnomočni sodni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo. Protipravno ravnanje druge toženke je povzročilo škodljivo posledico, in sicer neizpolnitev pravnomočne sodbe delovnega sodišča.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe tožene stranke, da je dolgovani znesek po vtoževani fakturi plačala so v tem pritožbenem postopku neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je v tem pritožbenem postopku nedovoljeno.
URS člen 125, 156.. ZUstS člen 23, 23/1.. ZDSS-1 člen 2, 4, 4/1, 5.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15/1b, 15/1c.
stroški postopka - zastopanje delodajalca
Ureditev po tarifni številki 15/1c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti.