CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047877
OZ člen 239, 239/1, 299, 378, 619. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - dopolnitev tožbe - neprerekana dejstva - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - plačilo storitev - neuporaba storitev - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe, ki je vsebovala utemeljitev zahtevka in ustrezne dokaze, ni odgovorila, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku ter jih je nato tožeča stranka argumentirano zavrnila v dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo slednji in zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo.
S pritožbenimi navedbami o podtikanju naročilnice in o svoji pasivnosti glede slednje, ter da svojega uporabniškega računa ni aktivirala, tožena stranka ne more uspeti. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, namreč izhaja, da je bila v obravnavanem primeru pogodba med pravdnima strankama sklenjena že na podlagi ustnega dogovora prek telefona, tako da s strani tožene stranke še dodatna (naknadna) aktivnost v zvezi z naročilnico ali aktivacija njenega uporabniškega računa za nastanek zadevnega pogodbenega razmerja nista bili potrebni, pri čemer dogovorjeno plačilo za predmetno storitev (omogočen dostopa do finančnih podatkov na spletu) tudi ni bilo odvisno od obsega njenega koriščenja, zato njena morebitna neuporaba ne more biti relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046420
KZ-1 člen 289.. OZ člen 131, 356.. ZIZ člen 231.. ZPP člen 14.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - preprečitev vrnitve na delo - kaznivo dejanje - odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekinjena vzročna zveza - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - rok za izvršbo - upnikova neaktivnost
V predmetnem postopku tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in storjenega kaznivega dejanja druge toženke s tem, ko je ni pozvala nazaj na delo. Kot določa 289. člen KZ-1, kaznivo dejanje preprečitve vrnitve na delo stori, kdor zavestno ne ravna po pravnomočni sodni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo. Protipravno ravnanje druge toženke je povzročilo škodljivo posledico, in sicer neizpolnitev pravnomočne sodbe delovnega sodišča.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje le gole zaveze in obljube obtoženke, pač pa njeno konkretno preslepitveno ravnanje in zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
Zakon ne zahteva, da sodišče odgovor upnika na dolžnikov ugovor le-temu obvezno vroči v izjavo. Zaradi zagotovitve ustavne pravice do enakega varstva pravica (22. člen Ustave) je vročitev potrebna le, ko upnik v odgovoru navaja nova pravno pomembna stališča ali navaja nova pravno pomembna dejstva ali dokaze, pa je nanje sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.
Izvršnica mora vsebovati podatek o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Citat: "na podlagi računa" ne zadošča. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. Če terjatev nima pogodbenega temelja, potem je obvezna sestavina izvršnice podatek o (drugem) pravnem temelju nastanka obveznosti. Izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. S tega vidika je izvršnica strogo formalna listina.
Sodišče mora ob ugovoru vselej preveriti, ali listina in concreto predstavlja izvršilni naslov. To velja tudi pri izvršnici. Konkretna izvršnica ni javna listina, kot to zmotno navaja upnik. Izvršnica je zasebna listina, na kateri je podpis prokurista dolžnika upravno overjen. Vprašanje kavzalnosti se odpre kvečjemu v pravdnem postopku na primer po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev, prej pa v morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji. Iz prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče lahko preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice njena popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Vseh ostalih ugovorov, ki se nanašajo na to, da je bila obveznost v času sestave izvršnice manjša kot je napisano v sami izvršnici oziroma da te obveznosti sploh ni bilo, dolžnik v izvršilnem postopku več ne more uspešno uveljavljati zaradi pravila iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Plačila po izdaji izvršnice so dopusten ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnica se je pri toženi stranki zaposlila s pogodbo o zaposlitvi za določen čas desetih let od septembra 2012 do septembra 2022 in je prejela posebno nagrado po stari uredbi. Vendar pa se leto opravljanja službe tožnice (na podlagi določb nove uredbe) tako izteče v septembru 2021, ko pridobi pravico do posebne denarne nagrade, ki zapade v plačilo s plačo meseca oktobra 2021, kar je bilo tožnici z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 1. 6. 2020 pravilno priznano. Posebne denarne nagrade po novi uredbi pa tožnici ni mogoče priznati za leta, kot jih ji je priznalo sodišče prve stopnje, saj takrat nova uredba sploh še ni veljala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046322
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. URS člen 35. ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - snemanje - privolitev - test sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - izločitev sodnika seznanitev z dokazom - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Ker je torej sodišče prve stopnje (ob že ugotovljeni privolitvi obdolženca) v skladu z načelom sorazmernosti opravilo tehtanje med prizadetimi ustavnimi pravicami obdolženca in oškodovanke, pri tem pa pravilno ugotovilo, da je treba dati prednost ustavni pravici oškodovanke, je zaključiti, da kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin obdolženca ni podana in se določba drugega odstavka 18. člena ZKP v dani situaciji ne more uporabiti.
Kljub temu, da je višje sodišče očitke v smeri zmerljivk in žaljivk iz opisa dejanja izpustilo ter opis ustrezno prilagodilo, je nujno poudariti, da se je na ta način kriminalna količina očitanega dejanja zgolj nekoliko zmanjšala, v tako prilagojenem opisu dejanja pa so še zmeraj podani vsi zakonski znaki, ki konstituirajo kaznivo dejanje nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367č.
zavrženje vloge - pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča - nedovoljeno pravno sredstvo - izredno pravno sredstvo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Pritožba je redno pravno sredstvo. Dovoljena je le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP). Pritožba zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena in se zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Le izjemoma jih lahko opravi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožnik, ki je sam vložil obravnavano vlogo, v njej ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako se izkaže, da bi bil tudi tak njegov predlog nedovoljen – zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, bi bilo treba tudi v tem primeru vlogo zavreči (367.č člen ZPP).
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe tožene stranke, da je dolgovani znesek po vtoževani fakturi plačala so v tem pritožbenem postopku neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je v tem pritožbenem postopku nedovoljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046329
KZ-1 člen 204, 204/1,. ZKP člen 148, 148/1, 148/4, 148/6, 371, 371/1, 371/1-8, 391.
tatvina - prodajna pogodba - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - razlike v izpovedbi prič - indici
Čeprav se obdolženec pred sodiščem prve stopnje ni zagovarjal, pa iz podatkov spisa izhaja, da je po tem, ko je bil poučen o svojih pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP in ko je izjavil, da je pravni pouk razumel in da si ne bo vzel zagovornika, policiji podal izjavo v smislu šestega odstavka 148. člena ZKP. Iz vsebine uradnega zaznamka o izjavi osumljenca ne izhaja, da bi obdolženec odkupne pogodbe sam izročil policistom, kot to zatrjuje zagovornik v pritožbi, ampak iz podatkov spisa izhaja ravno nasprotno, in sicer, da so policisti te pogodbe v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP pridobili sami na podlagi njegove izjave. Po ZKP in v skladu z uveljavljeno sodno prakso so namreč takšne izjave osumljencev lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje dokazov na procesno veljaven način, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev med drugim oprlo tudi na te odkupne pogodbe, saj ne gre za dokaze, na katere se sodba sodišča prve stopnje ne bi smela opirati.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.
Pritožbeno sodišče je na pritožbo mladoletnikovega zagovornika preizkusilo še odločbo o odvzemu predmetov. Pritožniku ni moč pritrditi, da ni razlogov za odvzem mobilnega telefona, 2 SIM kartic in polnilca, ker zanj naj ne bi bilo razumnih razlogov. Prvi odstavek 73. člena KZ-1 določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Ni dvoma, da so bili vzeti predmeti uporabljeni za storitev hudega kaznivega dejanja in da so mladoletnikova last in jih je potrebno vzeti še predvsem zato, ker obstaja visoka stopnja nevarnosti, da bo mladoletnik mobilni telefon, katerega del so tudi SIM kartice in polnilnik, ponovno uporabil za kaznivo dejanje. Zato je bil odvzem predmetov ne samo formalno zakonit, ampak tudi pravičen.
nepravdni postopek - sprememba odločitve o stikih - korist mladoletnega otroka - zavračanje stikov - neformalni razgovor otroka s sodnikom - omejitev stikov med hčerko in očetom - uživanje alkohola
Ml. hči strank nepravdnega postopka pa je jasno izrazila, da ne želi večjega obsega stikov z očetom, da se ob njem počuti slabo, neprijetno in da mu ne zaupa.
ZFPPIPP člen 47, 329, 329/1, 332, 332/2, 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - določitev izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za izpraznitev - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - zakonski rok
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje, v katerem stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Gre za zakonsko določeni rok, zato sodišče ne more določiti drugačnega roka za izselitev.
eventualna nasprotna tožba - poziv na popravo tožbe - nepoprava vloge - zavrženje tožbe
Zavrženje toženkine eventualne nasprotne tožbe je utemeljeno z okoliščino, da slednja kljub pozivu na njeno popravo oziroma dopolnitev ni podala določnih trditev oziroma opredelila potrebnih odločilnih dejstev, na katere opira svoj tožbeni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045758
ZKP člen 200, 200/2, 200/3, 201, 207, 207/2.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - podaljšanje pripora - obrazložitev utemeljenega suma - trajanje pripora - trajanje pripora po vloženi obtožnici - sorazmernost pripora - pravica do sojenja v razumnem roku
O trajanju pripora je sodišče prve stopnje navedlo le določene po njegovi oceni objektivne okoliščine, ki so preprečevale hitrejše obravnavanje zadeve, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da objektivne ovire za posebno hitro postopanje ne morejo iti v škodo obtožencev, saj je pravica do sojenja v razumnem roku vsakomur, ki mu je odvzeta prostost, zagotavlja tudi tretji odstavek 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Iz te določbe izhaja, da je treba po poteku določenega časa, četudi sta še vedno podana utemeljen sum in priporni razlog begosumnosti, pripornika izpustiti, če mu ni mogoče zagotoviti sojenja v razumnem času.
načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznih predlogov - spor glede veljavnosti oporoke - volilo - ničnost oporoke - pravica stranke do izjave - celovita dokazna ocena - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo zaslišanja prič R.O. in S.L. ter oprave poizvedb v D. H., ni poseglo v načelo kontradiktornosti in s tem ni zagrešilo kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za zavrnitev je navedlo v točki 21 obrazložitve in sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, da sodišče ni bilo dolžno slediti tem dokaznim predlogom strank, ker dejstva, ki naj bi se s temi dokazi ugotovila, za odločitev v sporu več niso bila bistvena.
URS člen 125, 156.. ZUstS člen 23, 23/1.. ZDSS-1 člen 2, 4, 4/1, 5.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15/1b, 15/1c.
stroški postopka - zastopanje delodajalca
Ureditev po tarifni številki 15/1c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 103/4-3, 103/8, 114, 114/1, 114/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev - višina nagrade - časovna veljavnost predpisa - uporaba in veljavnost pravilnika - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev - sprememba sodne prakse
V sklepih je bilo odločeno, da upravitelju za razdelitve do vključno 21. razdelitve dodatna nagrada za razdelitev ne pripada, iz obrazložitve pa je izrecno razvidno, da je bilo tako odločeno na podlagi Pravilnika 2009. S tem pa je bilo tudi pravnomočno odločeno, da upravitelju za navedene razdelitve ne pripada nikakršna dodatna nagrada za razdelitve, za katere je bila pravna podlaga v Pravilniku 2009.
Zgolj zaradi zatrjevane spremembe sodne prakse v pravnomočne sklepe ni mogoče posegati.
Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Sklep o nagradi upravitelja je konstitutivne narave – pravico do nagrade upravitelj pridobi šele s sklepom sodišča. Ne glede na 11. člen prej navedenih sprememb in dopolnitev Pravilnika, ko je postopek tekel tudi po začetku veljavnosti Pravilnika 2015, je pravna podlaga za odmero nagrade upravitelju za opravila, opravljena od 3. 1. 2015 dalje, Pravilnik 2015. Pri tem je namreč treba uporabiti tudi temeljno pravilo iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po katerem ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo.