Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 110, 110/1, 110/1-4
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dolžnost obveščanja - obveznost iz delovnega razmerja - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Tožnik toženke ni obvestil o svoji odsotnosti in zgolj s tem, da je (če sploh) neuspešno klical nadrejene na s tem v zvezi dogovorjeno stacionarno telefonsko številko, še ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja delodajalca iz 36. člena ZDR‑1. Tožnik bi moral poskrbeti, da bi bila toženka dejansko seznanjena z njegovo odsotnostjo z dela in razlogi zanjo, saj bi bilo le tako toženki omogočeno, da temu ustrezno organizira delovni proces.
V izreku sklepa o stroških je pravnomočno odločeno, da sta prva in tretja toženka dolžni tožniku povrniti 66 % njegovih stroškov postopka. Ker tožnik glede na navedeni sklep o stroških sploh ni zavezan k povračilu stroškov tretji toženki, njeno pritožbeno zavzemanje za priznanje (še dodatnih) priglašenih stroškov postopka individualnega delovnega spora nima podlage.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - degenerativne spremembe - poškodba pri delu
Zdravstvene težave tožnika, ki so se pojavile kasneje (osem mesecev po škodnem dogodku), niso v vzročni povezavi s poškodbo pri delu, oziroma jih ni mogel sprožiti sunkovit gib oziroma dvig, v katerem je tožnik utrpel lažjo poškodbo - sindesmolizo vezivnega stika med ključnico in lopatico. Zaradi nepodane vzročne zveze z nezgodo pri delu je sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki je posledica tožnikove degenerativne bolezni.
Pravno podlago za odločitev predstavlja prvi odstavek 159. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če se pravda končna s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške. Upoštevaje, da se v sodni poravnavi tožnik in toženka nista dogovorila za plačilo stroškov, tožnik do (višjih) stroškov ni upravičen.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086036
ZPP člen 8. ZJU člen 147, 149, 149/1, 149/1-3, 150.
premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - razlogi za premestitev - obstoj utemeljenega razloga - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa
Pri sodni presoji zakonitosti premestitve zaradi delovnih potreb je bistveno, da toženka dokaže, da dejansko obstojijo razlogi premestitve, kot so navedeni v odločbah toženke (sklep o premestitvi, sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja). Ti morajo biti resnični in ne navidezni.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - grožnja - zagovor delavca - izguba zaupanja - seznanitev s kršitvijo
Toženka je omogočila zagovor pred izredno odpovedjo skladno z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1, saj je historični dogodek, ki je bil podlaga za izredno odpoved, zadosti konkretiziran, da je tožnik vedel, na kaj se očitki nanašajo.
Tožnik vztraja, da se vodje ni nameraval fizično lotiti, vendar pa je odločilno, kakšno je bilo njegovo ravnanje videti navzven; po prepričanju in ravnanju navzočih je bilo očitno videti takšno, da bi lahko eskaliralo v fizično nasilje.
Čeprav delavec v času pripravljenosti opravi kakšno delovno nalogo, se ta čas ne šteje za nadurno delo, ampak v delovni čas, za katerega pa je tožnik prejel polno plačilo.
Če je podano očitno nesorazmerje med uspehom obeh strank, ni podlage za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
Tožnik je prejemal del plače iz naslova horizontalnega napredovanja le za omejen čas, dokler niso bili urejeni kriteriji za plačilo stimulacije, zato je toženka z uvedbo teh kriterijev utemeljeno prenehala plačevati delovno uspešnost iz naslova napredovanja in plačuje le še delovno uspešnost iz naslova stimulacije.
Tudi v primeru, da bi tožnica skupaj s tožbo predložila dokazila, da ji je delovno razmerje pri toženki prenehalo na zatrjevani datum, bi sodišče prve stopnje tožbo zavrglo že kot prepozno, saj je v tem primeru rok skladno z določbo 200. člena ZDR-1 potekel že konec oktobra v letu 2009.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086098
ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZDR-1 člen 134. OZ člen 378.
delovni čas - plačilo razlike v plači - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - vojak - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES
V sklopu operativnega urjenja je treba upoštevati tudi druge podporne dejavnosti vojske, če so potrebne za uspešno izvedbo urjenja. Ugotovitev morebitne soodvisnosti med izvedbo urjenja in zagotovitvijo podporne dejavnosti ne zadostuje za izvzem podporne dejavnosti iz področja uporabe Direktive, temveč je treba presoditi tudi, ali bi se uvedba sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa glede podporne dejavnosti lahko izvedla le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086099
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predlog za sodno razvezo - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Niso podane okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Toženka je predlog utemeljevala le z ravnanji, ki jih je tožniku očitala v izredni odpovedi. Teh ni dokazala, s sklicevanjem na naravo očitanih dejanj pa ne more utemeljiti sodne razveze.
Ker tožnik v pritožbi konkretno ne oporeka z izpodbijanim sklepom priznanim stroškom toženke, njihovi odmeri in izračunu, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VDS00086088
ZDR-1 člen 44. ZPP člen 44, 44/2.
dejansko opravljanje drugega dela - ustrezno plačilo - načelo pacta sunt servanda - plačilo za delo - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Delavec je upravičen do plače tistega delovnega mesta, katerega delo mora dejansko opravljati in je delovno mesto višje vrednoteno kot tisto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Stališče, da delavec zaradi spoštovanja načela pacta sunt servanda ni upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo, kljub temu, da mu delodajalec ni zagotavljal dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi oziroma mu je mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi odrejal dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, bi bilo v nasprotju z delodajalčevo obveznostjo ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1).
Tožena stranka oceni višine spornega predmeta ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je posledično pri odmeri stroškov postopka pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta, kot jo je ocenil in obrazložil tožnik (drugi odstavek 44. člena ZPP).
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebnost - priznanje pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje toženki utemeljeno ni priznalo stroškov za vlogo z dne 25. 1. 2024, s katero je sodišču posredovala povratnico. Toženka je na vlogi navedla, da jo je neposredno vročila tožniku, tožnik ni prerekal prejema vloge, potrdilo o vročitvi bi lahko v spis vložila tudi na prvem naslednjem naroku za glavno obravnavo, zato vloga z dne 25. 1. 2024 ni bila potrebna (prvi odstavek 155. člena ZPP).
ZDR-1 člen 13, 13/2, 17, 17/1, 17/4, 118. OZ člen 3
odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sporazum
Ker gre za pogodbeni odnos, je tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi med strankama, upoštevajoč 3. člen OZ, vedno možen dogovor in lahko, če sta nedvoumno izraženi volji obeh pogodbenih strank, pride do preklica odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogodbeni stranki lahko dosežeta preklic z dogovorom oz. sporazumom o tem, da se anulirajo učinki enostranske odpovedi in se delovno razmerje nadaljuje pod pogoji predhodno sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Sklenitev stavkovnega sporazuma ne pomeni izpolnitve zahtevka, prav tako predlagatelj ne zatrjuje, da bi se z nasprotno udeleženko v stavkovnem dogovoru dogovoril, da vsaka stranka krije svoje stroške kolektivnega delovnega spora.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - odsotnost z dela
Pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1 je ključno, ali je bil delodajalec dejansko seznanjen z razlogi za odsotnost delavca. Če delodajalec ve, zakaj je delavec odsoten, ne more podati izredne odpovedi zgolj zato, ker ga o razlogu za odsotnost ni obvestil delavec, ampak je za razlog izvedel na drug način.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila osebnega zdravnika - zapustitev kraja bivanja - bolniški stalež
Kot splošno pravilo velja, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika, sicer odhod ni dopusten.