Za presojo, ali je dejansko prišlo do zlorabe in izigravanja prisilnih predpisov, je pravno relevantno, kako je dejansko potekalo delo tožnice, ali se je dejansko izobraževala ali pa je opravljala redno delo ter ali je plačilo v višini minimalne plače res predstavljalo kadrovsko štipendijo, ali pa je šlo za prikrito plačilo za opravljanje dela.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086040
KZ-1 člen 209, 209/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - dokazno breme delodajalca - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard gotovosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Res je dokazni standard v civilnem postopku (kamor spada tudi individualni delovni spor) nižji kot v kazenskem postopku, a to še ne pomeni, da za utemeljitev očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja zadošča že stopnja verjetnosti oziroma celo stopnja konkretizacije suma, ki je potrebna za vložitev obtožnega predloga.
Izpodbijani zaključek, da po sodni presoji prilaščanja gotovine in popravkov arhivskih izvodov plačilnih nalogov v nobenem od 8 primerov ni mogoče (z gotovostjo) povezati s tožnikom, temelji na ugotovitvi, da tožnik ni bil edini, ki je lahko dostopal do predala, v katerega so policisti skozi režo vlagali plačilne naloge z gotovino.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZVZD-1 člen 12, 12/2. URS člen 14, 22
odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - poškodba - sodni izvedenec - navzočnost strank pri ogledu - sodelovanje stranke v postopku
Za presojo, ali je bila zaradi opustitve izvedenca kršena pravica do izjave, je ključno, ali je bila stranki v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavanja ekspertize. Sodelovanje strank se namreč po ZPP ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njihova prisotnost zahteva ob izdelavi pisnega mnenja izvedenca in morebitnem njegovem zaslišanju, torej ob samem izvajanju dokazov.
Pravilna je prvostopenjska presoja, da tožnica ni ravnala dovolj skrbno, vendar pritožbi utemeljeno navajata, da ob pravilni uporabi materialnega prava njen soprispevek ne znaša zgolj 20 %. Ob tehtanju toženkinih opustitev in tožničinega lahkomiselnega ravnanja pritožbeno sodišče ocenjuje, da pravilen prispevek vsake stranke k nastanku škodnega dogodka znaša 50 %.
Sodišče v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 presoja v primeru poslovnega razloga prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za presojo utemeljenosti so torej pravno odločilne zgolj naloge, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
Prerazporeditve, kot je določena v 29. členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, veljavna zakonodaja ne ureja več. Skladno z 91. členom ZDR-1, ki se nanaša na odpoved pogodbe s ponudbo nove, mora delodajalec delavcu, ki mu je skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podana ponudba nove, ponuditi ustrezno zaposlitev.
ZPP člen 100, 100/1, 325, 332. ZIZ člen 21, 21/1, 24, 24/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stranka v postopku - smrt stranke - sposobnosti biti stranka - dediči - neizvršljivost sklepa
Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodna odločba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni oziroma znani. Dediči so v ta individualni delovni spor vstopili na podlagi zakona, svojemu procesnemu nasledstvu se ne morejo upreti, zato nanje preidejo pravice umrlega tožnika, ne da bi za to bila potrebna posebna izjava. Zmotno je zavzemanje toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, kdo so dediči po pokojnem tožniku.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo tožečo stranko kot dediče po pokojnem tožniku, ni razloga za izdajo dopolnilnega sklepa skladno z določbo 325. člena v povezavi s 332. členom ZPP.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 125, 125/2, 125/4, 125/5, 125/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - poskusno delo - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - subjektivni razlogi - objektivni razlogi - argumentum a contrario - uporaba razlagalnih pravil
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, je nezakonita.
Sodišče lahko sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Te okoliščine so lahko objektivne narave (da delodajalec ne more zagotoviti delavcu ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je med njima subjektivni odnos porušen do takšne mere, da ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja). Zadosten razlog za sodno razvezo je že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.
Tožnik je predlagal izdajo regulacijske oziroma ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja še pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku. Njen namen je torej varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje regulacijske začasne odredbe.
ZPP člen 124, 125a, 125a/4, 132, 132/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1.
prepis zvočnega snemanja - vročitev prepisa zvočnega posnetka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
S tem ko sodišče prve stopnje tožniku ni vročilo prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, ga je onemogočilo v ugovarjanju pravilnosti prepisa, ki je bil ključnega pomena za ugotavljanje dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je z opustitvijo vročitve odvzelo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku oziroma mu ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086080
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 358, 358-6. ZDR-1 člen 134, 134/1, 134/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
delovni čas - sodba SEU - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - plačilo razlike v plači - vojaška operacija - kršitev razpravnega načela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudne obresti od neizplačanih plač - nezatrjevana dejstva
Na nezatrjevana dejstva sodišče odločitve ne sme opreti, kar pomeni, da po uradni dolžnosti ne sme ugotavljati, ali obstajajo kakšna dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, niti iskati dokazov zanje.
Ker delo tožnika na vajah in terenskih usposabljanjih ni spadalo v okvir pavšalno zatrjevane izjeme iz 1. alineje prve točke izreka sodbe C-742/19, se ure odrejene stalne pripravljenosti štejejo v delovni čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084800
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 38, 38/2. ZDR-1 člen 137, 137/7, 164. ZST-1 člen 3, 3/2.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - prenehanje delovnega razmerja - stroški postopka - sodba SEU
Sodna praksa Sodišča Evropske unije je za nastanek pravice do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust opredelila (le) dva pogoja, in sicer, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil upravičen na dan prenehanja delovnega razmerja.
Ne le, da tožnica ni v celotnem postopku sodelovala brez pooblaščenca (tožbo in prvo pripravljalno vlogo je vložila po odvetnici), pač pa je v tem sporu uspela zgolj s 6,5 % svojega zahtevka, torej v zelo majhnem delu, kar pa ne utemeljuje uporabe drugega odstavka 38. člena ZDSS-1.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085297
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - izguba zaupanja - pravočasnost odpovedi - seznanitev s kršitvijo - policija - predstojnik
Čeprav so služba generalnega direktorja Policije in ostale službe znotraj Policije seznanjene s kršitvami pred predstojnikom in očitke tudi preverijo, preden jih predstavijo predstojniku, to ne pomeni, da je bil s kršitvami avtomatično seznanjen tudi predstojnik, ki vodi delo Policije.
Toženka je dokazala očitane kršitve delovnih obveznosti po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 1. ZPP člen 140, 141, 142, 144, 144/1. ZDR-1 člen 204, 204/3.
ovojnica - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamuda roka - sodno varstvo v delovnem sporu - vročanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved (tretji odstavek 204. člena ZDR-1) iztekel 8. 5. 2024, je dne 20. 5. 2024 vložena tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovni proces - racionalizacija poslovanja
Razlogi toženke, kot jih je navedla v odpovedi in ki so botrovali sprejeti reorganizaciji držijo, pri čemer je toženka dokazala tudi dejansko reorganizacijo delovnih procesov, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 9, 10, 12.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - okrnitev ugleda delodajalca - pojem hujše posledice - objava na družbenem omrežju - sodba SEU
Ugled ni le dobro mnenje, ki ga je deležna posamezna institucija navzven, v očeh javnosti, ampak vanj spada tudi dojemanje vrednosti institucije s strani njenih zaposlenih oziroma ljudi, ki jo sestavljajo. Vsaj slednje je bilo v konkretnem primeru prizadeto, ne glede na to, da se s tožnikovim ravnanjem morda ni seznanila širša javnost, ker je posnetek relativno hitro, v nekaj dneh, iz FB profila odstranil.
Za izvedbo zakonite premestitve (in s tem odpravo negotovega položaja zaradi ukinjenega delovnega mesta in odpravljene premestitve) ima tožnik po naravi stvari pravni interes.
ZS člen 109, 109/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) člen 20, 20-2. OZ člen 82. ZDR-1 člen 51, 161.
enotna sodna praksa - letni dopust - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - kolektivna pogodba
V primeru takšnega pogodbenega urejanja, kot je določen v tožničini pogodbi o zaposlitvi, določbe kolektivne pogodbe postanejo sestavni del pogodbe o zaposlitvi (t. i. inkorporirane delovnopravne norme). Tudi, če se kolektivna pogodba kasneje spremeni, ostanejo določbe kolektivne pogodbe, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, veljavne še naprej.
Ker Vrhovno sodišče RS v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZS skrbi za enotno sodno prakso, si pritožba neutemeljeno prizadeva, da bi pritožbeno sodišče tudi po odločitvi Vrhovnega sodišča RS vztrajalo pri materialnopravno napačnem stališču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00084820
OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 179/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/2, 17, 19. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - varnost in zdravje pri delu - stroški za izvedenca
Toženka je za škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna, vendar le v obsegu 70 % (131. člen OZ), preostalih 30 % pa predstavlja prispevek tožnika k nastanku škode (prvi odstavek 171. člena OZ).
Strošek izvedenca medicinske stroke, ki ga je v celoti plačal tožnik, je nastal neodvisno od višine tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki jo uveljavlja, in se zato glede na določbo prvega odstavka 38. člena ZDSS-1 ne odmeri glede na uspeh tožnika v postopku.
Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 34
dejansko opravljeno delo - plačilo razlike v plači
Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu urednik oddaj, trdil pa je, da je v vtoževanem obdobju dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta urednik osrednjih oddaj. Tožnik je kot urednik oddaj opravljal drugačne naloge od nalog, ki ustrezajo delovnemu mestu urednik osrednjih oddaj.
ZPP člen 394, 394-1, 394-2, 394-4, 394-6, 394-7, 394-9, 394-10, 394-11, 396, 396/3, 406, 406/3. URS člen 14, 23, 35.
obnova postopka - obnovitveni razlogi
Predlog za obnovo postopka je toženka vložila iz razlogov po 1., 5., 6., 7., 9., 10. in 11. točki 394. člena ZPP, vendar se glede na vsebino predloga ta dejansko nanaša le na uveljavljanje razloga iz 10. točke citirane določbe, medtem ko glede preostalih razlogov toženka ni podala ustreznih trditev.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - napotki delodajalca o izvajanju del - navodilo delodajalca - obveznost delodajalca - pravni standard
Toženka ni poskrbela za varno opravljanje dela, ker ročnega premeščanja sodov ni organizirala na način, ki bi bil fizično izvedljiv in varen za vse delavce, ne glede na njihovo višino, s čimer je podano protipravno ravnanje toženke.
Pravni standard "preprostega opravila", ki delodajalca de facto odvezuje dolžnosti skrbi za varnost in zdravje pri delu, ki je prvenstveno na njem (5. člen ZVZD-1), namreč terja restriktivno uporabo zgolj v posebej banalnih okoliščinah, ko bi zahteva po dajanju navodil pri tako vsakodnevnih opravilih predstavljala zanikanje osnovnih intelektualnih in voljnih kapacitet delavcev in bila sama sebi namen.