višina denarnega povračila - delavec invalid - kriteriji za odmero
Drži, da je tožnici na podlagi odločbe pritožbenega sodišča v zvezi s prvostopenjsko sodbo priznano trajanje delovnega razmerja za nazaj za ves čas nezakonitega prenehanja na podlagi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar pa to ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v tem obdobju dejansko brezposelna. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo tožničini izpovedi in ob upoštevanju še drugih okoliščin (starost, invalidnost) tudi pravilno presodilo, da je tožnica težko zaposljiva oseba.
Nadomestilo plače je toženka tožnici plačala kot reparacijo za čas nezakonitosti odpovedi, katere namen je sanirati nezakonito stanje in za nazaj vzpostaviti položaj, kot če nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo. Namen denarnega povračila pa je nadomestilo namesto reintegracije delavca in ne gre za primerljive institute.
Pri odmeri denarnega povračila ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po datumu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, saj se glede na določbo drugega odstavka 118. člena ZDR-1 upoštevajo (zgolj) pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075607
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 102.
nesreča pri delu - nastanek škodnega dogodka - poškodba pri delu - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati obstoja škodnega dogodka, torej nastanka poškodbe pri delu. Neutemeljena je pritožbena graja, da je objektivni dokaz, da se je tožnik poškodoval na delovnem mestu, njegova poškodba ramenskega sklepa. Slednja dokazuje le objektivno dejstvo tožnikove poškodbe kot take, nikakor pa tudi, da se je ta pripetila na delovnem mestu, v okviru tožnikovega opravljanja dela pri tožencu.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - dejansko delo - vsebina del - delovne izkušnje
Potrebne delovne izkušnje med delovnima mestoma niso edina razlika. Pomembna je predvsem razlika med dejanskim delom in nalogami, ki se na posameznem delovnem mestu opravljajo, torej vsebina dela na posameznem delovnem mestu.
dodatek za delovno dobo - odtegljaji od plače - dogovor o plači - višina plače - plačilna lista - povišanje plače - osnovna plača
Toženka mora vedeti in v sodnem postopku dokazati, v kakšni višini je tožniku izplačevala osnovno plačo in dodatke (za ta spor je ključen dodatek za delovno dobo). Nepregleden obračun plače ne more iti v škodo tožniku. V plačilnih listah je namreč toženka prikazala le celotni obračunani znesek tožnikove bruto plače, torej ni posebej obračunala osnovne plače ter dodatka za delovno dobo (niti zatrjevanega izplačila dodatka za delovno uspešnost).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot ključno, da je direktor potrdil zvišanja osnovne plače tožnika. Ker tako zvišanih osnovnih plač (ki so predstavljale osnovo za odmero dodatka za delovno dobo) toženka ni zneskovno konkretizirala, posledično tudi ni dokazala, kolikšen znesek dodatka za delovno dobo je v okviru vsakomesečnega izplačila namenila tožniku, oziroma ni dokazala svojega zatrjevanja, da mu je pripadajoči dodatek za delovno dobo v okviru mesečno izplačanih prejemkov res izplačala. To velja še toliko bolj, ker naj bi izplačani mesečni zneski po ugotovitvi sodišča prve stopnje vključevali tudi plačilo dodatka za delovno uspešnost, katerega višine toženka tudi ni dokazala.
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3, 113/4. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 243, 243/4.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - predstavnik delavcev - nastanek težko nadomestljive škode - regulacijska začasna odredba
Tožnik je zatrjeval, da bo ostal brez rednega mesečnega prihodka, ki mu omogoča eksistenco in s katerim preživlja tri mladoletne šoloobvezne otroke, pri čemer drugih virov sredstev preživljanja nima. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da takšno zatrjevanje ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni podal nobenih trditev (niti dokazil), s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine. Enako velja za njegovo trditev, da s sredstvi, ki jih prejema iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne zmore preživljati sebe in otrok. Za kakšne prejemke gre, ni obrazložil, prav tako ni navedel njihove višine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075424
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 19.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - razkladanje tovora - delovna obveznost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preuranjena odločitev
Če delodajalec, ki mu je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljal, je vsekakor kršil tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje pa je protipravno oziroma nedopustno. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je delodajalec opustil predpisane varnostne ukrepe, saj ni poskrbel za nakladanje in zavarovanje palet pred padcem, niti ni sprejel izjave o varnosti z oceno tveganja, ni izvajal ustreznega in strokovnega nadzora nad delom tožnika ter mu ni dal pisnih navodil, kako rokovati z ročnim viličarjem ter ga ni praktično in teoretično usposobil za delo z njim ter je s tem prvi toženki očital krivdno odgovornost.
Tožnik je s svojimi trditvami dovolj določno opredelil protipravno ravnanje prve toženke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja.
Za organizacijo dela je odgovoren delodajalec. Delodajalec je v dveh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je sklenil s tožnikom, jasno navedel, da je tožnikovo delovno opravilo nakladanje/razkladanje, in prav tako je v Izjavi o varnosti in oceni tveganja navedel, da delavci na delovnem mestu nakladanje/razkladanje uporabljajo osebno varovalno opremo. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da prva toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti varnostne opreme, ker se je tožnik samovoljno lotil dela, ki mu ni bilo naloženo in še to v nasprotju z navodili delodajalca.
ZDR-1 člen 144, 146, 148, 202. ZZDej člen 52a. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) točka 11. ZPP točka 7, 212, 214, 214/1, 214/2, 243, 286.
prikrajšanje pri plači - dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - medicinska sestra - referenčno obdobje - veljavnost splošnega akta delodajalca - ožji obseg pravic - sklepčnost tožbe - dokazno breme - zadostna trditvena podlaga - postavitev drugega izvedenca - ugovor zastaranja - navajanje novih dejstev in dokazov
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje pravilno organizacijskemu navodilu kot splošnemu aktu toženke odreklo veljavo za sporno obdobje v delu, v katerem določa premična (nefiksna) referenčna obdobja (formalno določa le razporeditev delovnega časa, hkrati pa posega na področje plačila za delo), pri čemer je pravilno razlogovalo, da lahko splošni akt določa pravice in obveznosti le na način, da so za delavce ugodnejše, kot jih določa zakon (ali kolektivna pogodba), in da določitev referenčnih obdobij, kot je bila v organizacijskem navodilu toženke, ni ugodnejša (je v nasprotju s prisilnimi predpisi).
Sklepčnost tožbe (ne zahtevka) pomeni, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost zahtevka, kot ga postavi tožnik. Je neodvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke, za katere ta skladno s 7. in 212. členom ZPP nosi trditveno in dokazno breme. Toženka še v pritožbi zamenjuje sklepčnost tožbe in utemeljenost zahtevka. Da je ur manj, kot zatrjuje tožnica, ker jih je določen delež izrabila znotraj (fiksnega) referenčnega obdobja, je ugovor toženke, za katerega je bila dolžna podati ustrezne navedbe in jih (po potrebi) dokazati. To ne pomeni, da bi šlo za obrnjeno (materialno) dokazno breme.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075432
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZDR-1 člen 35, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 12, 12/2, 38, 38/3.
nesreča pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - odgovornost delodajalca za škodo - preuranjena odločitev - mentorstvo - nadzor nad delavcem - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Mentorica, ki je bila tudi odgovorna za tožničino usposabljanje za varno delo, tožnica ni opozorila na nepravilno izvajanje dela (da je preveč hitela oziroma v medprostoru med policami ne bi smela vleči tepiha), čeprav je tožena stranka trdila, da je mentorica tožničino delo ves čas spremljala in ji dajala ustrezne usmeritve ter izvajala nadzor nad njenim delom, zato je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka na neposredno delo tožnice ob nastanku nezgode ni imela vpliva in da skladiščni regal, ob pravilni uporabi ter zadostni pazljivosti tožnice pri delu zagotavlja varno in zdravo delo delavca.
Kljub določbi drugega odstavka 12. člena ZVZD‑1, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v sodbi in ki določa, da mora delavec opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, ni mogoče od delavca zahtevati, da delo opravlja v nasprotju z uveljavljeno prakso. Tožnici, ki je delo opravljala na običajnem način, tako ni mogoče očitati, da je odgovorna za nastalo škodo.
ZDSS-1 člen 24, 50, 50/1. ZRSin člen 6, 8, 8/1, 9, 9/1, 9/2, 10, 10/1, 10/2. ZUP člen 9, 9/1.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - izstop iz zveze sindikatov - izdaja odločbe - pravica do izjave - odpoved glavni obravnavi
Če se reprezentativnost sindikata določi z odločbo na podlagi dokazil o izpolnjevanju določenih pogojev, ki jih mora sindikat izpolnjevati, da se mu prizna lastnost/kvaliteta reprezentativnosti, je mogoče zastopati stališče, da je v primeru, ko sindikat za reprezentativnost zahtevanih pogojev več ne izpolnjuje, lastnost reprezentativnosti z odločbo mogoče tudi odvzeti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075926
ZDR-1 člen 179. OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 286a, 286a/5, 325, 327, 327/3, 339, 339/1.
nesreča pri delu - sestop s tovornjaka - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - zadostna trditvena podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je ob podani krivdni odgovornosti toženke (predvsem ker ni zagotovila ustrezne delovne obutve) pravilno štelo, da je upoštevaje 179. člen ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 171. člena OZ tožnikov soprispevek v deležu 30 odstotkov. V zvezi s tem tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da ugotovitev v izpodbijani sodbi, da se ni gibal dovolj pazljivo in da je pri sestopu s tovornega vozila izvajal več operacij hkrati (premikanje, obrat, prijem stranice in sestop na lestev), ni dokazno podprta. S tem povezana dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo iz mnenja sodne izvedenke za varstvo pri delu in izpovedi samega tožnika.
Tožnik je v tožbi utemeljil svoj zahtevek za plačilo premoženjske škode na način, da je navedel število pregledov (voženj), ki jih je opravil, in višino kilometrine, na podlagi katere je izračunal skupni znesek, ki ga zahteva za potne stroške, povezane z zdravljenjem. Kot dokaz je predložil izpise poti. Sodišče prve stopnje je zmotno njegovo trditveno podlago štelo za nezadostno. Prav tako zmotno je štelo, da je tožnik z dodatnimi navedbami (število kilometrov) in predložitvijo dodatnih dokazov prekludiran. Pripravljalno vlogo, ki vsebuje te navedbe, je predložil sicer po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar njeno upoštevanje ne bi zavleklo reševanja spora.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00074160
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2.
razlika v plači - stalna pripravljenost - neposredna uporaba direktive - straža - varovanje državne meje - sodba presenečenja
Ker je v postopku toženka zatrjevala, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje posebne narave izključene s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, je v zvezi s temi trditvami sama nosila dokazno breme. Za presojo, ali je podana izjema, je bistvena dejavnost, v okviru katere je bila tožniku odrejena pripravljenost; kriteriji za opredelitev izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES pa se uporabljajo za vse dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila ta odrejena, torej tako za varovanje meje kot za stražo.
Toženka ni uspela dokazati nobene izjeme, ki bi naloge v zvezi z varovanjem državne meje ter straže izključila s področja uporabe te direktive, prav tako ne gre za sodbo presenečenja. Tudi če bi sodišče prve stopnje zmotno porazdelilo dokazno breme (pa ga ni), to ne bi privedlo do sodbe presenečenja (o kateri je mogoče govoriti le, kadar sodišče uporabi pravno podlago, na katero se nobena od strank ni sklicevala).
ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ocena delovne uspešnosti - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Predmet tožbenega zahtevka je ocena redne delovne uspešnosti. O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZODPol člen 67, 88. ZJU člen 24, 25. DZ člen 138. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
dodelitev službenega stanovanja - uporaba kriterijev
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve za leto 2022 ni bil pripravljen v skladu s Pravilnikom o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, ker se razpis sklicuje na dodatni pogoj primernosti stanovanja, čeprav Pravilnik tega kriterija ne določa kot relevantnega za dodelitev službenega stanovanja.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je toženka pri dodeljevanju stanovanja, za katerega se je potegoval tožnik, uporabila kriterij, ki ga ne bi smela upoštevati. Ker je imel tožnik na prednostnem vrstnem redu večje število točk od izbrane prosilke, je ustrezno štelo, da bi moral imeti pri dodelitvi stanovanja prednost pred njo.
ZDR-1 člen 33, 33/3, 34, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 89/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opravljanje drugega dela - odredba delodajalca - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezakonita odpoved - prepoved opravljanja dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sprememba izpodbijane sodbe - delna razveljavitev sodbe
Odločitev sodišča prve stopnje, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena, je materialno pravno zmotna. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da so njene delovne naloge poleg čiščenja perila tudi čiščenje pripadajočih delovnih prostorov, za katere je izrecno navedeno, da so to pralnica, likalnica, šivalnica in pripadajoči pomožni prostori. Tako terasa in hodnik spodaj (dojenčki) ne sodita med delovne prostore, ki jih je bila tožnica dolžna čistiti v okviru del in nalog svojega delovnega mesta. Poleg tega odredba o čiščenju terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni bila časovno omejena. Toženka tožnici delovnih nalog suhega in mokrega čiščenja terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni odredila kot začasnega dela niti ni opredelila, ali gre za povečan obseg dela na delovnem mestu Čistilka II oziroma zmanjšan obseg dela na delovnem mestu Perica II, zato odredba ni skladna z določbo 33. člena ZDR-1.
Tožnica s tem, ko te odredbe ni spoštovala, ni kršila svojih delovnih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zato utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni podan in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 31.
premestitev - uradniško delovno mesto - razlika v plači - pogoji za premestitev - šikaniranje - diskriminacija - ocena delovne uspešnosti - predhodno vprašanje
Javni uslužbenec, ki se premešča iz poslovnega razloga (v konkretnem primeru zaradi reorganizacije), mora izpolnjevati predpisane pogoje za novo delovno mesto, mora biti sposoben opravljati naloge tega delovnega mesta, pri čemer pa za premestitev iz poslovnega razloga ni predpisan nadaljnji pogoj, t.j. da novo delovno mesto ustreza njegovemu dotedanjemu nazivu in da je javni uslužbenec lahko premeščen tudi na delovno mesto, ki se opravlja v nižjem nazivu (drugi odstavek 156. člena ZJU). ZJU ne določa posebnih (dejansko nobenih) kriterijev za premestitve javnih uslužbencev, zaradi česar je slednje v izključni pristojnosti delodajalca. Glede na nesporno dejstvo, da je pri toženki dejansko prišlo do reorganizacije in ukinitve izpostave, v kateri je delo opravljala tožnica ter posledično ukinitve tožničinega delovnega mesta, ter da je tožnica izpolnjevala vse pogoje za delovno mesto, na katero je bila po novem aktu premeščena, je pravilen zaključek, da je bila premestitev tožnice zakonita.
Če ima delodajalec v primeru nastanka poslovnega razloga (drugi odstavek 156. člena ZJU), na voljo kakšno (prosto) delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih javnih uslužbencev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil (oz. koga bo razporedil na katero delovno mesto), v njegovi prosti presoji in ga pri tem niti ne zavezujejo kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna, kar pa je toženka v postopku uspela dokazati, saj je na nova delovna mesta javne uslužbence premestila oziroma z njimi sklenila nove pogodbe o zaposlitvi prvenstveno glede na področje dela, ter nadalje upoštevajoč kriterije iz 31. člena KPND.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396-6, 398, 398/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke
Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga sodišče zavrže (drugi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP). Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/1. KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1, 228.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - prikrivanje - vrednost poslovnega deleža - sodna razveza - reintegracija
Na podlagi ocene izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožniku ni mogoče očitati zavedanja o morebitni nezakonitosti poslovanja družbe A. d. o. o., zato tudi ne lažnega prikazovanja ključnih podatkov glede dovoljenj za obratovanje družbe A. d. o. o., in s tem zavajanja toženke pri sklepanju pogodbe o odkupu poslovnega deleža B. B. z namenom pridobiti premoženjsko korist.
ZDR-1 člen 11, 44, 200, 200/3. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o spremembi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji člen 8. ZPP člen 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8.
datum prenehanja delovnega razmerja - zavrženje tožbe - roki za uveljavljanje sodnega varstva - sorazmerni del regresa - opravljanje dela - pomanjkljiva trditvena podlaga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
S sklicevanjem na tretji odstavek 200. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno stališče, da bi tožbo, s katero tožnik uveljavlja, da mu delovno razmerje ni prenehalo 24. 5. 2022, temveč 17. 10. 2022, moral vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, in da je ta rok pričel teči naslednji dan po dnevu, ki je bil določen kot datum prenehanja delovnega razmerja. Tožbo je vložil šele 29. 12. 2022, zato je sodno varstvo glede obstoja delovnega razmerja uveljavljal prepozno.
Pritožba utemeljeno navaja, da je tožnik dejansko opravljanje dela utemeljeval tudi s trditvijo, da mu je toženka obračunavala plačo za redno delo (neopravičen izostanek na plačilnih listah ni bil naveden) in mu plačo tudi nakazala na TRR. Kot dokaz je predložil plačilne liste, izpis iz TRR in predlagal svoje zaslišanje. Ker plačilo za delo v osnovi predstavlja protidajatev delodajalca v zameno za opravljeno delo delavca (44. člen ZDR-1), ki je bil v tej zadevi tudi prijavljen v socialna zavarovanja, bi sodišče prve stopnje vprašanje (ne)opravljanja dela moralo presoditi tudi z vidika navedenih tožnikovih trditev in dokazil. Ker tega ni storilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 75, 88, 88/6, 89, 89/1, 89/1-2, 94, 94/3, 108, 108/2, 108/2-1. ZPP člen 139, 139/6, 140, 144. ZPPreb člen 17a, 17a/1, 17a/1-1. ZZ člen 31, 54, 54/1. ZUJIK člen 33. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 80, 89.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - vročitev odpovedi - prenehanje mandata - direktor - prenehanje obstoja pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - spojitev družb - sprememba delodajalca
S spojitvijo muzeja A. z muzejem C. v toženo stranko (prevzemni javni zavod) in posledičnim prenehanjem obeh zavodov je tožniku z dnem njunega izbrisa iz sodnega registra po samem zakonu prenehal mandat direktorja kot poslovodnega organa zavoda. S prenehanjem pravne osebe namreč prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti po naravi stvari vezani na njen obstoj. Gre za zakonsko posledico prenehanja pravne osebe in torej utemeljen razlog za (predčasno) prenehanje mandata. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, prenehanje mandata predstavlja razlog nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj tožnik, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanje dela direktorja, zaradi česar ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delovno razmerje s poslovodno osebo je namreč neposredno povezano in odvisno od njene statusno pravne funkcije.
pritožba se šteje za umaknjeno - prepozno plačilo sodne takse - fikcija vročitve odločbe
Glede na datum vročitve sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrnitvi toženkinega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se je toženki rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo iztekel dne 23. 5. 2022. V pritožbi izpostavljeno toženkino plačilo te sodne takse dne 1. 7. 2022, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa, je bilo tako prepozno.