Po 2. odstavku 186. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku) mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382. člena ZPP. Po 3. odstavku tega člena namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.
Če tožnik tako ne ravna, pravice do revizije nima in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči.
Komasacijski udeleženec se ne more uspešno upirati dodelitvi parcel na obeh straneh predvidene ceste, če mu je zagotovljen dostop do parcel in so mu bila zemljišča dodeljena v skladu z načeli, ki jih za dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada določa zakon.
ukrep tržnega inšpektorja - oblikovanje cen različnih tipov moke
Tožbi je ugodeno, ker prvostopni organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage v zakonu o tržni inšpekciji (2. člen), druge pravne podlage pa ni navedel.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Selitev stranke med pravdo, pa čeprav gre za naselitev v Sloveniji pri stranki, ki doslej ni imela stalnega naslova v Sloveniji, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
V Zakonu o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, revizija kot izredno pravno sredstvo ni predvidena in zato tudi ni dovoljena. Za nepravdne postopke pa velja določba 34.čl. Zakona o nepravdnem postopku, po kateri revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.
Če je stranka prepozno vložila vlogo za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu RS, organ take vloge ne more obravnavati kot vloge za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, ampak jo kot prepozno zavrže. Rok za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena je namreč materialni rok in ga ni mogoče podaljšati.
Ni nov dokaz priča, ki je bila v prehodnem postopku že vabljena na zaslišanje, pa se vabilu ni odzvala (nov dokaz naj bi bila ta priča zato, ker je bila v prejšnjem postopku ustvarjena situacija, na katero predlagatelj obnove ni imel nobenega vpliva).
najemna pogodba - dolžnost sklenitve - podnajem - podstanovalsko razmerje
Oseba, ki je v času uveljavitve SZ bivala v stanovanju na podlagi podnajemne pogodbe, za katero stanodajalec ni dal soglasja (pa čeprav prebiva v celem stanovanju), ne more izsiliti sklenitve najemne pogodbe z lastnikom. Lastnik lahko zahteva izselitev take osebe iz stanovanja, ker biva v njem nezakonito.
128. člen SZ ne izključuje ugotovitvene tožbe. Če zavezanec zahtevo za sklenitev prodajne pogodbe zavrne, mora upravičenec vložiti dajatveno tožbo na sklenitev prodajne pogodbe. Za vložitev ugotovitvene tožbe, da je bila zavrnitev zahteve neupravičena, nima več pravnega interesa.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila tožnica v času prometne nezgode dne 30.9.1978 povzročiteljeva žena. Ob upoštevanju 51. čl. tedaj veljavnega Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l.SFRJ, št.24/76) in na prvi stopnji ugotovljenih zavarovalnih pogojev prve tožene stranke sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da z obveznim zavarovanjem ni bila krita odgovornost za škodo najbližjih svojcev uporabnika motornega vozila.
CZ člen 204. Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju člen 118.
vrnitev blaga v tujino ali izročitev carinarnici
Tožbi je bilo ugodeno, ker prvostopni organ in tožena stranka nista razčistila okoliščine, ali je bil avto uvožen kot nov ali star in ali je tožnik dobroveren kupec (avto je bil že registriran, ko ga je kupil); kolikor blago ni odvzeto kot predmet prekrška, se lahko vrnitev blaga v tujino, če je blago uvoženo v državo v nasprotju s predpisom o prepovedi uvoza takega blaga oziroma v nasprotju s predpisom, s katerim je uvoz takšnega blaga posebej urejen, naloži vsaki osebi po 204. členu carinskega zakona, to je vsakemu nedobrovernemu kupcu oziroma imetniku takšnega blaga.
Če investitor po vročitvi odločbe o ustavitvi gradnje gradi naprej, je to samostojni razlog za ukrep po 3. odst. 74. čl. zakona; pred tem inšpektor ni dolžan na novo odrediti, da investitor zaprosi za izdajo lokacijskega dovoljenja ali ugotavljati, če je investitor priglasil izvedena dela, ki so bila ob ustavitvi gradnje očitno izvedena v takem obsegu, da je inšpektor ocenil, da zanjo zadošča priglasitev.
Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore.
varstvo pred hrupom
Predmet odločanja v upravnem sporu je zakonitost odločbe upravnega organa, s katero je uporabniku dovoljena uporaba zvočnih naprav v območju, ki je posebej varovano pred hrupom in ne okoliščina, ali se je uporabnik dejansko ravnal po tej odločbi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Sedanje (v času sojenja) tožnikovo stanje nerazsodnosti ni razlog za zavrnitev zahtevka za duševne bolečine ob smrti sina. Vprašanje utemeljenosti zahtevka za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega bi se lahko postavilo tedaj, če bi stanje nerazsodnosti obstajalo že v času škodnega dogodka.
Le smrt je dogodek, ki je razlog za zavrnitev zahtevka za že nastalo negmotno škodo (204. člen ZOR). Če pa je bila odškodnina že pravnomočno prisojena, pa tudi smrt ne. Drugačno izhodišče, ki bi izhajalo iz škodnega dogodka neodvisnih okoliščin (trajanje postopka, kasnejši nov škodni dogodek itd.), bi bilo v nasprotju z 2. odstavkom 200. člena ZOR.
dedovanje na podlagi oporoke - oporočna sposobnost - neveljavnost oporoke
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi izvedenih dokazov, med katerimi je bilo tudi mnenje izvedenca psihiatra, ugotovili, da pri zapustnikih niso dokazane nesposobnost za razsojanje in tudi ne napake volje. Pri takem položaju sta sodišči pravilno zaključili, da so podani pogoji za veljavnost oporok po 59. in 60. čl.
Ne šteje se, da dejansko tudi živi v Sloveniji aktivna vojaška oseba, ki je z enoto JA odšla iz Slovenije na območje BIH, čeprav se je po določenem času vrnila v Slovenijo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Medtem ko je toženec izsiljeval prednost, in sicer s traktorjem s prikolico iz neprednostne ceste (opozorjen z znakom STOP), pri čemer je zaprl promet na glavni cesti v obe smeri, je pokojni oškodovanec pripeljal po prednostni cesti in sicer s hitrostjo, ki ni presegala dovoljene. Medtem ko je toženec grobo kršil cestnoprometne predpise, je bilo pravnemu predniku tožeče stranke mogoče očitati le, da je bil premalo pozoren na napake drugih.
Le pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP; pomanjkanje ocene manj pomembnega dejstva posega le na področje dokazne ocene in ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja.
V postopku ni bila ugotovljena dobroverna posest tožnikove posestne prednice. Ker je tožnik izvajal posestna dejanja šele od l. 1978 dalje, ni moglo priti do priposestvovanja, za katero je potrebna 20 letna dobroverna posest.