V primeru kršitve osebnostnih pravic pravna oseba nima pravice do denarne odškodnine po 200. čl. ZOR, ima pa v takšnem primeru pravico zahtevati nedenarno odškodnino po 199. čl. ZOR.
Ob ugotovljenih poškodbah tožnikov in bolečinami v zvezi z njimi, je bila odškodnina za telesne bolečine priznana v primernih zneskih.
Pri presoji pravilnosti zavrnitve zahtevkov tožnikov za prestani strah je treba upoštevati, da tožeča stranka v teku postopka na prvi stopnji ni navajala trditvenega gradiva, iz katerega bi izhajala utemeljenost zahtevkov. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje so tožniki utrpeli ob sami nezgodi kratkotrajen strah, oziroma tega mld. tožnica pri starosti dveh let in pol niti ni občutila. Sekundaren strah prve tožnice za izid njenega zdravljenja ni bil upravičen, za sekundaren strah otrok pa tudi ni bilo podlage. Revizijsko sodišče ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin proti odločitvi sodišč prve in druge stopnje glede zavrnitve zahtevkov za strah nima pomislekov.
lokacijsko dovoljenje - zavrnitev - pomanjkanje dokazila o opravičenosti razpolaganja s sosednjim zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker se tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala z dokazilom, da je upravičena razpolagati s sosednjim zemljiščem, v katerega zračni prostor je posegla s streho predvidenega do III. gradbene faze že zgrajenega svojega objekta (prizidka).
V pritožbi v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zato ne more biti utemeljena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe, kjer izvršilni zavezanec navaja dejstva, ki so podlaga za izdajo odločbe, ki se izvršuje.
pomanjkljivo obrazložena odločba - nepresojene pritožbene navedbe - odmera davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti
Drugostopni organ mora v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Če jih ne, je s tem kršena določba 2. odst. 245. člena ZUP.
povračilo stroškov šolanja po pogodbi o izpopolnjevanju strokovne izobrazbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana.
vrnitev blaga odvzetega zaradi carinskega prekrška
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo o prekršku ni opravičen razlog za vrnitev blaga storilcu prekrška, kateremu je bilo blago odvzeto.
Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi je odločilna za pravico do revizije. Drugačna navedba vrednosti spornega predmeta v kasnejših vlogah ob nespremenjenem zahtevku nima vpliva na pravico do revizije.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Do škode je prišlo zaradi krivdnega ravnanja obeh imetnikov vozil. Oba sta enako prispevala k nastanku škode, zato je razmejitev njune odgovornosti po enakih delih pravilna.
Za izdajo odločbe o razlastitvi hiše, ki je zgrajena v ožjem gradbenem okolišu pravno ni pomembno, kdaj je bila hiša zgrajena in ali je lastnik hiše imel na stavbnem zemljišču priznano pravico uporabe.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja v primeru razveze zakonske zveze - prehodne določbe - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Glede pravic razvezanih zakoncev v skupnem stanovanju se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da sta bila do odločitve nepravdnega sodišča oba razvezana zakonca potencialna imetnika stanovanjske pravice. Nobeden od njiju ni smel v tem času nikogar sprejeti v stanovanje ali zahtevati izselitev drugega, čeprav je bilo stanovanje ob vselitvi dodeljeno njemu kot imetniku. Pri takem položaju pa ni mogoče šteti, da je bil ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona tožnik imetnik stanovanjske pravice, ki bi imel po tem zakonu pravico do nakupa stanovanja. Vprašanje imetništva je bilo razčiščeno šele z odločitvijo nepravdnega sodišča in to tako, da je bila določena za imetnico tožnikova razvezana žena.
Določbo 5. točke 1. odst. 10. čl. ZDS je razlagati tako, da se more prosilec za državljanstvo RS pisno in ustno sporazumevati z okoljem. Ta določba ne pomeni aktivnega znanja slovenščine. Komisija iz 3. odst. 10. čl. ZDS mora sestaviti pismeno in obrazloženo mnenje z načinom kako je preizkusila znanje jezika in sklepi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je treba pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevati vse ugotovljene posledice dobljenih poškodb, pri čemer ne more biti edino merilo mnenje izvedenca o odstotku zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti.
privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup v primeru odhoda imetnika stanovanjske pravice v dom za ostarele
Z odhodom v dom imetnik ne izgubi stanovanjske pravice, če niso izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZSR. Zato je on oz. njegov družinski član upravičenec za odkup po 117. členu SZ in ne tisti, ki mu je bilo stanovanje oddano po odhodu imetnika v dom.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo - lovska zveza - lovska družina
Lovska družina (zveza), ki je pravno veljavno pridobila lastninsko pravico na stanovanju pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, ni zavezanec za prodajo po 112. členu SZ (v zvezi s 117. členom).
status civilnega invalida vojne - pogoji - pomanjkanje vzročne zveze med boleznijo in vojnim dogodkom
Tožba je bila zavrnjena, ker tožnica v upravnem postopku ni izkazala neposredne vzročne zveze med konkretnim vojnim dogodkom in njeno boleznijo, do katere je prišlo med vojno (1941-1945).
Kadar je v pogodbi o prometu nepremičnine dogovorjena nižja cena, če kupec plača v določenih rokih in na določen način (gotovinsko), je ta cena dogovorjena prodajna cena, ki predstavlja davčno osnovo po 5/1 ZDPN, če je kupec izpolnil dogovorjene pogoje in dejansko plačal takšno ceno, razen če davčni organ po 5/2 čl. ZDPN ugotovi, da takšna cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu.
Stanovanjske razmere investitorja ne morejo vplivati na vrsto ukrepa urbanističnega inšpektorja, ki ugotovi, da se nadomestni objekt gradi brez predpisanega lokacijskega dovoljenja.
ZOR člen 154, 154/1.ZPP člen 315. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1-14, 54, 66, 73, 85, 86, 87, 112, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vmesna sodba - prispevek oškodovanca - varstvo pri delu na električnih napravah - breznapetostno stanje - delo pod napetostjo
Za delo na električnih napravah ali opremi, ki so pod napetostjo, veljajo strogi varstveni ukrepi. Ob ugotovitvi hudih kršitev varstvenih ukrepov s strani delodajalca in ob predpisani dolžnosti vodje del, da opravi preizkus, ali je električna naprava pod napetostjo, ni mogoče očitati neustrezno izobraženemu in neizkušenemu tožniku prispevka k nastanku škode, ker sam ni uporabil preizkuševalca toka.