ZBPP člen 3. ZKP člen 70, 97. EKČP člen 6. URS člen 14, 19, 29.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izbira brezplačnega odvetnika v kazenskem postopku - razmerje med ZBPP in ZKP - zagovornik po uradni dolžnosti - pravico do obrambe z zagovornikom v kazenskem postopku
Z vidika ureditve brezplačne pravne pomoči pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis. S tem se torej splošna ureditev ZBPP izključuje(le) toliko in v tistem delu, ki je s to posebno ureditvijo izključen.
Specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po ZKP torej nastopi le v primerih obveznega zastopanja, če si obdolženec sam ne izbere zagovornika in je postavljen zagovornik s strani sodišča.
Zato ZBPP ni mogoče razlagati tako, da se specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po 97. členu ZKP nanaša tudi na primere, ko do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti ni prišlo, ker si ga je izbral pooblaščenec sam. Tako je razlaga 3. člena ZBPP, po kateri je specialna ureditev ZKP izključila uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP, napačna.
Enako pravilo medsebojnega razmerja med ZBPP in ZKP nastopi tedaj, kadar postavitev zagovornika po uradni dolžnosti preneha skladno z zakonom.
dovoljena revizija – brezplačna pravna pomoč v kazenski zadevi - dovoljena zaradi zelo hudih posledic - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - vrednost zamolčanega premoženja - verodostojnost izjave
Vrhovno sodišče sicer pritrjuje revidentu, da je treba tudi 20. člen ZBPP razlagati tako, da omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v primerih, ko je opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu posledica opravičljivega spregleda prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za brezplačno pravno pomoč ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenost pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim, itd. Vendar pa je prosilec glede na 20. člen ZBPP te okoliščine dolžan po pozivu tožene stranke utemeljiti in izkazati, kar pa v danem primeru ni bilo podano, kot to izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje.
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se dodeljevanje brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto sodnega postopka - ZBPP v svojih pomensko odprtih normah to vsekakor omogoča, hkrati pa je prav zaradi posebne narave kazenskih postopkov uporaba te zakonske določbe za zagotovitev pravice do obrambe specifična in zapovedana z Ustavo in EKČP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. URS člen 29, 29-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega akta
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - odškodnina zaradi nepravilnega postopanja bivšega predsednika pristojnega sodišča - združitev zadev
V obravnavanem primeru je delegacija pristojnosti utemeljena, saj utegne okoliščina, da prosilec zatrjuje nepravilnosti v postopanju nekdanjega predsednika sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči za iztožitev odškodnine zaradi teh nepravilnosti, povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice neizkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na zavrnitev revidentove prošnje za brezplačno pravno pomoč in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Pavšalne trditve o kršitvah ustavnih pravic ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - prekinitev postopka - tožba zoper sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
Sklepi o prekinitvi postopkov zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku niso sklepi v smislu 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in jih zato ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015007
ZPP člen 67.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izpodbijanje odločitve o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči - predpisana pravna sredstva
Delegacijski postopek ni namenjen zagotavljanju procesnopravnih in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnimi sodišči. Te se v prvi vrsti zagotavljajo v postopkih na podlagi vloženih rednih in izrednih pravnih sredstev.
UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1014979
ZPP člen 67. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na to, da je tudi v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči lahko pomembna presoja dejanskega stanja v nepravdnem postopku (24. člen ZBPP), v katerem je bilo za odločanje v zadevi določeno drugo stvarno pristojno sodišče, je z vidika ohranitve objektivne nepristranskosti sodišča nujno, da se tudi za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določi drugo stvarno pristojno sodišče.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - razlika med redno in izredno brezplačno pravno pomočjo - finančni (subjektivni) pogoj za izredno BPP - pravna vezanost na odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči - novela ZBPP-B - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Organ za BPP bi v okoliščinah obravnavanega primera (revident svoje prošnje ni vložil skladno s prvim in drugim odstavkom 32. člena ZBPP, revident ni bil pozvan na dopolnitev vloge, ampak je organ za BPP sam po uradni dolžnosti pridobil podatke o revidentovem premoženjskem in dohodkovnem stanju) moral na podlagi prvega odstavka 33. člena ZBPP po uradni dolžnosti pridobiti tudi podatek, ali je revident prejemnik denarne socialne pomoči in tako ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Če je prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) kriterij za dodelitev BPP. Organ, ki odloča o dodelitvi BPP, je pri izredni BPP pravno vezan na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – izredna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za izredno BPP - pravna vezanost na odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči - neupravičeno prejeta izredna BPP - spremenjene okoliščine - novela ZBPP-B - sprememba prakse Vrhovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava
Glede na spremembo ZBPP, ki je bila vnesena z novelo ZBPP-B, Vrhovno sodišče razlaga drugi odstavek 12. člena ZBPP (izredna BPP) tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje tudi finančni (subjektivni) kriterij za dodelitev BPP.
Za utemeljenost odločbe o neupravičeno prejeti izredni BPP je relevantno le, ali je revident v času naknadnega preverjanja izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP, na podlagi veljavne pravnomočne odločbe pristojnega organa še vedno prejemnik denarne socialne pomoči.
Organ, ki odloča o dodelitvi BPP oziroma neupravičeni dodelitvi BPP, je pri izredni BPP pravno vezan na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 27, 27/1. SPZ člen 2, 5, 66, 138, 139. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 2.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - hipoteka - solastnina
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard »možnosti razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka vprašanja ni zastavila natančno in konkretno, temveč je postavila zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni izkazala izpopolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalne navedbe o slabem premoženjskem stanju, ki niso izkazane in zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 34, 34/1-2, 36. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3. ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva - namen določbe o nujnosti
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne ureja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP (ki izrecno določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči obravnavajo kot nujne) je po presoji Vrhovnega sodišča zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, „nujna zadeva“ v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu (kot procesni rok) tekel tudi v času sodnih počitnic.
ZUS-1 člen 21, 83, 83/2-2. ZBPP člen 11, 11/2, 24.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizije - pomembno pravno vprašanje - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - zaslišanje - kršitev ustavnih pravic - namen brezplačne pravne pomoči
Ker po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, revidentu tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo mogoče priznati brezplačne pravne pomoči za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – gospodarska družba kot upravičenka - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentkino vprašanje (ali je po določbah ZBPP gospodarska družba lahko upravičenka do brezplačne pravne pomoči) ni pomembno pravno vprašanje, ker je do tega vprašanja Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, od katerega pa izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
Pavšalna obrazložitev, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, ne zadosti zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Ker neobrazloženost ugotovitve, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1014778
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/4, 25/5, 34, 34/2, 39, 39/3. ZPP člen 154, 154/1. ZUP člen 87, 87/4.
tožba zaradi molka organa - pozneje izdan upravni akt - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka - kriterij uspeha stranke
Oseba, ki je upravičeno vložila tožbo zaradi molka organa, je upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji s to tožbo nastali. Pri tem je nepomembno, ali je pozneje izdana in vročena odločba upravnega organa za stranko ugodna ali neugodna. Odločilen je uspeh v sodnem postopku zaradi molka organa.
Tožba zaradi molka organa je upravičena tudi takrat, ko upravni organ (še pred izdajo odločbe sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1) „samoiniciativno“ izda in vroči odločbo, zaradi katere je bila tožba zaradi molka organa vložena.
ZUS-1 člen 22, 42, 42/1, 83, 83/2, 89. ZPP člen 11, 11/1. ZBPP člen 10.
dovoljenost revizije - revizija brez razlogov za dovoljenost - zavrženje revizije - združitev revizijskih postopkov
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka v obravnavanih zadevah trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizij ni zadostila. Revidentka v revizijah niti ni neposredno navedla drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prav tako ni niti opisno navedla in ne izkazala, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanih zadevah izpolnjen. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.