delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - terenski dodatek - dnevnica - plačilo razlike med terenskim dodatkom in dnevnico - policist
Ker je bilo v 4. odstavku 94. člena ZNZ izrecno določeno, da ima v drugo enoto začasno napoteni delavec pravico do povračila stroškov v skladu s splošnim aktom ministra, je bilo potrebno glede tega povračila poleg KPND upoštevati tudi veljavni pravilnik ministrstva. Tožena stranka je tožniku v času napotitve na delo na policijsko postajo v drugem kraju poleg brezplačnega prenočišča zagotavljala regresirano prehrano v svojih obratih s posebej prilagojenim režimom obratovanja, zato tožnik ni upravičen do izplačila razlike med izplačanim terenskim dodatkom in dnevnico.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je kršil delovne obveznosti, ker se je o predčasnem odhodu z delovnega mesta in nadomeščanju dogovarjal samo s sodelavcem, ki naj bi ga nadomestil, ne pa tudi z neposredno vodjo. Tako dogovarjanje ni dopustno, saj delodajalcu onemogoča varno in spremljano opravljanje delovnih nalog, kar mu lahko bistveno oteži ali celo onemogoči, da opravi svoj del obveznosti iz delovnega razmerja (tekoče zagotavljanje dela, varnost pri delu ipd.). Vendar pa tožnikova kršitev delovne obveznosti, pod pogojem, da se ne ponavlja, še ni takšne narave, da bi predstavljala tisti resen in utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja.
ZDR člen 82, 82/1, 99. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2.
dokazno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Zaradi pravila o obrnjenem dokaznem bremenu glede obstoja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 82. člena ZDR), delavcu ni potrebno dokazovati, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, temveč mora obstoj utemeljenega razloga in s tem pogojeno zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu v sporu dokazati delodajalec.
ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2. ZDSS člen 14, 14/4.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – navadna poštna pošiljka
Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je iztekel 11.5.2004. Iz pisemske ovojnice je razvidno, da je bila navadna poštna pošiljka sicer oddana na pošto 11.5.2004, vendar pa je na sodišče prispela 12.5.2004, kar je po poteku pritožbenega roka. Da se dan oddaje pošiljke na pošto šteje tudi za dan njene izročitve sodišču, na katerega je naslovljena, velja samo za priporočene poštne pošiljke (ali brzojavne), ne pa tudi za navadne poštne pošiljke.
razrešitev direktorja – stvarna pristojnost – izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – pravica do obrambe
Tožnik je bil s sklepom nadzornega sveta razrešen s funkcije direktorja. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presojali zakonitost navedenega sklepa. Glede na to, da je v ZGD izrecno določeno, da so lahko le skupščinski sklepi podvrženi sodni presoji, glede sklepov nadzornega sveta pa ZGD take določbe nima, bi bil zaključek, da je mogoče ugotavljati tudi ničnost in izpodbojnost sklepov nadzornega sveta, v nasprotju z določbami ZGD. Direktorju je bila v postopku razrešitve priznana pravica do obrambe ob upoštevanju prvotnega besedila 250. člena ZGD, ki je pravico do odpravnine vezal na utemeljenost razloga za odpoklic. Z novelo ZGD-F je bil 250. člen tega zakona obsežno noveliran, kot posledico neutemeljenega odpoklica pa ne določa več plačila odpravnine, ki bi se določala ob upoštevanju zneska plače ali drugih dohodkov na temelju zaposlitve, zaradi česar so se tudi v postopke razrešitve vnašali instituti iz delovnega prava, konkretno pravica do obrambe po ZDR/90. Po noveli ZGD-F ima razrešeni član uprave pravico do odpravnine le v primerih in pod pogoji, določenimi z družbeno pogodbo oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Ker ZGD-F v postopku razrešitve člana uprave ne predvideva zagovora, z novelo ZGD-F pa so se razlogi za odpoklic uprave spremenili tako, da zakon predvideva tudi možnost, da je član uprave lahko razrešen iz razloga, ki ni na njegovi strani in razlog za utemeljen odpoklic člana uprave ni nujno vezan na krivdo odpoklicanega člana uprave, določba tega člena pa se tudi ne nanaša več na delovnopravne institute (plača, odpravnina), ni pravne podlage za zaključek, da mora biti članu uprave v postopku razrešitve dana možnost obrambe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1.ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Svet delavcev je na seji obravnaval problem zmanjšanja števila delavcev, se seznanil z dejstvom, da je njihov član – tožnik opredeljen kot trajni presežek in da se mora svet glede tega posebej opredeliti. Sprejet je bil sklep, da kolikor ne bo pisnega odgovora v osmih dneh, svet delavcev soglaša s predlogom, da se tožnik opredeli kot presežek. Ker odgovora sveta ni bilo, to pomeni, da je svet delavcev dal soglasje (ne gre samo za fikcijo, kot meni revident) za odpoved pogodbe o zaposlitvi svojemu članu.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-11.ZUstS člen 46. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 30.
zaposleni v vrtcih in šolah - napredovanje delavcev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje - ustavno sodišče - odprava podzakonskega predpisa - bistvena kršitev določb postopka - stranski intervenient - poprava sodbe
Bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP se navezuje na status stranke v postopku in njeno zastopanje, ne pa na status stranskega intervenienta. Tožnica bi lahko v postopku uspela le, če bi se ugotovilo, da je njena ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje po odločbi iz leta 1997 posledica odpravljenega podzakonskega predpisa, ki je omejeval možnost izjemnega napredovanja le na 15 % zaposlenih strokovnih delavcev. Obstajati bi morala vzročna zveza med odpravljenim podzakonskim predpisom in odločitvijo oziroma posledicami v posamičnem aktu, ki je bil sprejet na podlagi odpravljenega predpisa. Takšen obseg varstva izhaja iz določbe 46. člena ZUstS.
plačilo posebne nagrade direktorju - podjetje v družbeni lasti - neupravičena obogatitev
Direktor podjetja v družbeni lasti je bil upravičen le do izplačil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma do izplačil na podlagi odločitev pristojnega organa podjetja.
Pri presoji zakonitosti dokončne odločbe o invalidnosti je potrebno upoštevati tožničino delovno zmožnost v času te odločbe in ne šele kasneje. Mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po ostali pomoči in postrežbi, itd., ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajejo invalidske komisije I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Glede na naravo mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje je v sodnem postopku, v katerem kot ena od strank nastopa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, neprimerno zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, v katerem invalidska komisija ne pojasni le morebitnih nejasnosti v svojem že podanem mnenju, temveč se poleg tega še enkrat izrecno opredeli do že znane in še dodatne medicinske dokumentacije - dokumentacije, ki je pri prejšnjem mnenju še ni bilo oziroma invalidski komisiji še ni bila znana. Razlog za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem ne more biti sklicevanje na dopolnilno strokovno mnenje izvedenskega organa ene od strank v postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ko si je s poslovanjem pod geslom sodelavke prisvajala denar od prodaje vozovnic. Taka kršitev delovne obveznosti je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker gre na delovnem mestu tožnice za stalno upravljanje z denarjem (oziroma premoženjem delodajalca), tega dela po izgubi zaupanja med strankama delovnega razmerja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
delovno razmerje za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob izpolnjenih pogojih za zakonsko domnevo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi sklenitve v nasprotju z zakonom sklenjena za nedoločen čas, lahko delavec uveljavlja nadaljevanje delovnega razmerja in vrnitev na delo ne glede na določbo 2. odstavka 118. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 18, 18/1. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1.
delovno razmerje za določen čas - razlog - transformacija delovnega razmerja za določen čas - uveljavljanje pravnega varstva pri delodajalcu
Odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni odvisna od obstoja sklepa o izbiri in pogodbe o zaposlitvi, temveč od ugotovitve obstoja zakonskih primerov, v katerih je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas po 17. členu ZDR/90.
ZOR člen 45, 45/5, 125, 125/1, 126, 126/3, 127, 131, 132, 132/1.ZPP člen 370, 370/3, 371.
prodajna pogodba - razveza pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - razdrtje pogodbe z navadno izjavo - razdrtje pogodbe z izjavo v nasprotni tožbi - odstopno upravičenje brez določitve dodatnega roka za izpolnitev - predpogodba - zahtevek za sklenitev glavne pogodbe
Pogodbo je razdrla (oblikovalna) izjava volje, ki jo je tožena stranka podala z nasprotno tožbo. Odstopno upravičenje od pogodbe (brez določitve dodatnega roka za izpolnitev) je toženi stranki dajal 127. člen ZOR, ker je bilo očitno, da tožeča stranka svojih obveznosti ne bo izpolnila.