izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ko si je s poslovanjem pod geslom sodelavke prisvajala denar od prodaje vozovnic. Taka kršitev delovne obveznosti je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker gre na delovnem mestu tožnice za stalno upravljanje z denarjem (oziroma premoženjem delodajalca), tega dela po izgubi zaupanja med strankama delovnega razmerja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
delovno razmerje za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob izpolnjenih pogojih za zakonsko domnevo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi sklenitve v nasprotju z zakonom sklenjena za nedoločen čas, lahko delavec uveljavlja nadaljevanje delovnega razmerja in vrnitev na delo ne glede na določbo 2. odstavka 118. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 18, 18/1. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1.
delovno razmerje za določen čas - razlog - transformacija delovnega razmerja za določen čas - uveljavljanje pravnega varstva pri delodajalcu
Odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni odvisna od obstoja sklepa o izbiri in pogodbe o zaposlitvi, temveč od ugotovitve obstoja zakonskih primerov, v katerih je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas po 17. členu ZDR/90.
ZOR člen 45, 45/5, 125, 125/1, 126, 126/3, 127, 131, 132, 132/1.ZPP člen 370, 370/3, 371.
prodajna pogodba - razveza pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - razdrtje pogodbe z navadno izjavo - razdrtje pogodbe z izjavo v nasprotni tožbi - odstopno upravičenje brez določitve dodatnega roka za izpolnitev - predpogodba - zahtevek za sklenitev glavne pogodbe
Pogodbo je razdrla (oblikovalna) izjava volje, ki jo je tožena stranka podala z nasprotno tožbo. Odstopno upravičenje od pogodbe (brez določitve dodatnega roka za izpolnitev) je toženi stranki dajal 127. člen ZOR, ker je bilo očitno, da tožeča stranka svojih obveznosti ne bo izpolnila.
plačilo posebne nagrade direktorju - podjetje v družbeni lasti - neupravičena obogatitev
Direktor podjetja v družbeni lasti je bil upravičen le do izplačil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma do izplačil na podlagi odločitev pristojnega organa podjetja.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-11.ZUstS člen 46. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 30.
zaposleni v vrtcih in šolah - napredovanje delavcev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje - ustavno sodišče - odprava podzakonskega predpisa - bistvena kršitev določb postopka - stranski intervenient - poprava sodbe
Bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP se navezuje na status stranke v postopku in njeno zastopanje, ne pa na status stranskega intervenienta. Tožnica bi lahko v postopku uspela le, če bi se ugotovilo, da je njena ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje po odločbi iz leta 1997 posledica odpravljenega podzakonskega predpisa, ki je omejeval možnost izjemnega napredovanja le na 15 % zaposlenih strokovnih delavcev. Obstajati bi morala vzročna zveza med odpravljenim podzakonskim predpisom in odločitvijo oziroma posledicami v posamičnem aktu, ki je bil sprejet na podlagi odpravljenega predpisa. Takšen obseg varstva izhaja iz določbe 46. člena ZUstS.
Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč objektivno upravičeni razlogi, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata.
revizija - vložitev revizije - pomočnik državnega pravobranilca
Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje bi moral vložiti državni pravobranilec. Pomočnica državnega pravobranilca, ki je vložila pritožbo, za to pravdno dejanje ni imela ne pooblastila v zakonu, ne posebnega pooblastila državnega pravobranilca.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obresti kot postranska terjatev - zavrženje revizije
Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so osnovni, oziroma edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev. Takšne narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku z revizijo sporna le odločitev o njih.
dodatek k pokojnini, ki jo je dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz republik nekdanje SFRJ
Pri dodatku po ZZSV ne gre za določitev slovenske pokojnine, ampak dodatek predstavlja to, kar izhaja iz njegovega poimenovanja in iz naslova zakona: dodatek k pokojnini, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - delovni invalid - stečaj - odpravnina
Niti na podlagi prevzema na delo v smislu 15. člena ZTPDR niti na podlagi 48. člena ZTPDR o pravici delovnega invalida do razporeditve na ustrezno delovno mesto v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, tožena stranka ni prevzela obveznosti plačila odpravnine tožniku in to tudi ne za primer, da mu preneha delovno razmerje zaradi stečaja delodajalca, h kateremu je bil razporejen oziroma prevzet na delo.
ZDR (1990) člen 17, 17/1.ZPP člen 286, 362, 362/2.ZDSS-1 člen 34, 34/1.
delovno razmerje za določen čas - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Dejstva v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so bila pomembna že v prvotnem postopku in takšna niso postala šele po tem, ko se je o pravni naravi spora opredelilo pritožbeno sodišče. Ker je tožena stranka za ta dejstva ves čas vedela oziroma razpolagala s temi dokazi, ni mogoče šteti, da jih brez svoje krivde (v smislu 286. in 362. člena ZPP) ni mogla navesti že na prvem naroku v tej zadevi. Določba 1. odstavka 34. člena ZDSS-1 ne izključuje 2. odstavka 286. člena ZPP in 2. odstavka 362. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z udeležbo na seji nadzornega sveta res pridobil določeno materialno korist (sejnino). Toda če je to lahko opravljal poleg svojega dela pri toženi stranki, bi to lahko opravljal tudi v času bolniškega staleža - če to ne bi bilo v nasprotju z navodili zdravnika ali prepovedjo potovanja iz kraja bivanja. Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela.