ZKP člen 199a, 199a/2, 199a/4, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 371/2.
hišni pripor - kršitev obveznosti, določene v sklepu o hišnem priporu - sklep o priporu - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - neogibnost pripora - pravice obrambe - možnost izjave o predlogu za pripor
Določbo 4. odstavka 199.a člena ZKP je mogoče razlagati le tako, da je pred odreditvijo pripora treba obdolžencu in zagovorniku omogočiti, da se izjavita o navedbah v predlogu za odreditev pripora, ker je sicer kršena obdolženčeva pravica obrambe. Pripor pa se lahko odredi ne le zaradi dveh kršitev obveznosti, naloženih obdolžencu s sklepom o odreditvi hišnega pripora, temveč tudi, kadar krši omejitev ali prepoved stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo.
Ker je o pritožbi zoper odločbo o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč odločilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki glede na določbo 57. člena ZDen ni stvarno pristojno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 3. odstavka 25. člena ZUS.
V odškodninskem pravu je sicer splošno sprejeto načelo, da mora povzročitelj škode sprejeti oškodovanca takšnega, kakršen je, ter da se predvidljivost (kot pomemben element adekvatne vzročnosti) nanaša na predvidljivost škodnega dogodka in iz njega izvirajočih posledic (ne pa na nekakšen povprečen in popolnoma zdrav tip oškodovanca). Vendar trajne posledice (šele 9 dni po nesreči ugotovljenega) zvina vratne hrbtenice, tudi če jih v celoti pripišemo škodnemu dogodku, tožnika ne opravičujejo do zadoščenja, ki bi presegalo 700.000 SIT.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 148.ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - dokončnost odločbe o državljanstvu
V primeru sproženega upravnega spora glede ugotovitve državljanstva osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa po presoji pritožbenega sodišča določbe 148. člena ZUP (1986) ni mogoče uporabiti, saj bi z odločanjem o denacionalizaciji na podlagi nepravnomočne odločbe o državljanstvu, tej osebi lahko nastala nepopravljiva škoda. Sicer pa je med tem upravnim sporom negativna ugotovitvena odločba o državljanstvu na podlagi sodbe VSRS postala tudi že pravnomočna, zato je odločitev o zavrnitvi tožnikove denacionalizacijske zahteve kljub temu pravilna.
ZKP člen 227, 227/4, 339, 339/1, 420, 420/2, 424, 424/1, 461, 485, 485/4.ZS člen 83, 83/1, 83/2-9.
zagovor obdolženca - pisno stališče obdolženca o dejanskih in pravnih vidikih zadeve - branje listin - postopek proti mladoletniku - načelo hitrega postopka - sodne počitnice - nujna zadeva - navzočnost na seji pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
ZKP ne pozna zagovora obdolženca v pisni obliki. Določbe, da se obdolžencu pri zaslišanju lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske, ni mogoče razlagati v tej smeri.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - obličnost - oblika pogodbe za prenos nepremičnine - obljuba darila - ustna darilna pogodba - realizacija - predhodno vprašanje - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenega zahtevka - nasprotna tožba - zavrženje revizije
Tožnica ni pridobila lastninske pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij med tožencem in njegovo ženo (tožničino materjo). Tako niso bili izpolnjeni vsi štirje elementi, ki so potrebni za to, da pride do sklenitve pogodbe, ker navedeni sporazum ni bil sklenjen v pravilni obliki. Prišlo je le do obljube darila tožnici, ne pa do sklenitve darilne pogodbe.
Toženčeva zaveza k daritvi je bila realizirana v letu 1980, ko je bila sklenjena ustna darilna pogodba in je bila sočasno nepremičnina izročena tožnici.
neupravičena pridobitev - razvezni pogoj - darilo z naročilom (ki učinkuje kot pogoj) - neizpolnitev naročila
Darilo s pogojem, ki sicer ni vzajemno darilo in tudi ni dogmatsko urejeno, sta razvili sodna praksa in teorija kot darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloži, da opravi kakšna dejanja ali kaj opusti v korist darovalca, v svojo korist, v korist tretjega ali v javnem interesu. Za naročilo se tu uporabljajo pravila za poslednjevoljne odredbe, ki naročilo obravnavajo kot razvezni pogoj. Toženec, ki naročila ni izpolnil, mora vrniti "podarjeni" znesek. Dokončna neizpolnitev naročila ima namreč učinek izpolnitve razveznega pogoja, kar pomeni, da je "darilo" nehalo veljati.
ZKP člen 201, 201/1, 214, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
pripor - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - preiskovalna dejanja - hišna in osebna preiskava - preiskava prevoznega sredstva - odredba
Vozilo, katerega pregled je preiskovalni sodnik odredil, je bilo v odredbi povsem določno označeno (z znamko in tipom vozila, lastnikom in uporabnikom - voznikom), čeprav z napačno registrsko številko, prav to vozilo pa je bilo tudi preiskano in v njem najdena droga, zato ne gre že na prvi pogled za dokaz, pridobljen na nedovoljen način, ki ga sodišče ne bi smelo sprejeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev - premoženjski kriterij - primerno stanovanje
Določba 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in tega premoženja ni šteti za premoženje, ki se na podlagi 2. odstavka 19. člena zakona ne upošteva in to ne glede na to, da prosilec ne presega cenzusa iz 13. člena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - priče - zaslišanje oškodovanca - zaslišanje storilca kot priče - izločitev izjav, danih policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V enotno izvedenem kazenskem postopku zoper več obdolžencev se ti ne morejo zasliševati kot priče zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, niti to ni možno v primeru izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.
predpisovanje sankcij za prekrške - uporaba posebnih določb za mladoletnike - izrekanje sankcij mladoletnikom - vzgojni ukrepi - ukor - kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodnik lahko mladoletniku izreče stransko kazen kazenskih točk v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja poleg vzgojnega ukrepa, ob vezanosti na predpis, ki določa prekršek in glede na vse okoliščine primera.
Ker iz poročila o preizkusu, ki ga je izdelal laboratorij za preizkušanje in certificiranje izhaja, da sporni izdelek ne ustreza določilom tehničnih predpisov in je zaradi ugotovljenih neustreznosti smrtno nevaren, je bil izdelek v inšpekcijskem postopku vzet iz prodaje. Dejstvo, da je tožeča stranka dala sporni izdelek v prodajo kot varnega, na drugačno odločitev nima vpliva. Sodišče se ni spuščalo v presojo navedb tožeče stranke, ki naj bi utemeljevali nepravilno odločitev strokovnjakov glede neustreznosti spornega izdelka, ker gre za tehnična vprašanja, ki so v pristojnosti pooblaščenih strokovnih institucij.
Sodišče prve stopnje je opravilo procesni pobot, vendar po vsebini kot materialnopravno pobotanje, se pravi tako, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (337. člen ZOR). Do razlike med procesnim in materialnopravnim pobotanjem (procesno pobotanje nima neposrednega oblikovalnega učinka na materialnopravnem področju, saj ga izreče sodišče šele v sodbi - prim. 3. odstavek 319. člena ZPP), bi zato lahko prišlo prav zaradi obresti, saj bi ob pravilno izpeljanem procesnem pobotanju terjatvi prenehali šele s sodbo.
Tožnica, zaradi bolezni nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, zato ima pravico do preživnine, vendar pa je del sredstev za svoje preživljanje sposobna zagotoviti tudi sama.
postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - razlaga zakona
Za izdajo plačilnega naloga ni pooblaščen le tisti policist, ki dejansko neposredno, osebno zazna prekršek, temveč vsak, ki sodeluje pri odkritju prekrška v okviru organizirane akcije več policistov.
Zapisi v predlagateljevih vlogah dokazujejo, da gre za negativno vrednostno oceno določene sodnice in sodišča, ki zadevo obravnava. Gre za napad na čast in dobro ime sodnice in drugih sodnikov, ki je pravilno ovrednoteno kot žalitev sodišča v celoti in sodstva na sploh. Možnost kaznovanja za žaljive vloge obstaja predvsem zaradi varovanja zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti ter zaradi zagotovitve procesne discipline.