odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pisno opozorilo
Če delodajalec v smislu 1. odstavka 83. člena ZDR delavca zaradi določenih ravnanj pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, to še ne pomeni, da mu zaradi podobnih ravnanj kasneje ne bi mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če ugotovi, da je dejanski razlog za delavčeva neustrezna ravnanja njegova nesposobnost, ne pa zavestne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti.
ZObr člen 96, 96/3. KPND člen 38. Direktiva Sveta št. 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - obseg sodnega varstva
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo glede zakonitosti odpovedi omejeno na presojo obstoja utemeljenega razloga za odpoved.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - pogodbena kazen
Preizkus zakonitosti odločitve o nedopuščeni reviziji je omejen na tiste odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč, na katere se pritožnik izrecno sklicuje. Splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi ni mogoče upoštevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače – odpravnina - prisilna poravnava
Tožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v času odpovednega roka - neopravičen izostanek z dela - odpovedni rok
V odpovednem roku delavec in delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen če zakon izrecno ne določa drugače. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi tekom odpovednega roka, če obstajajo razlogi za izredno odpoved iz 111. člena ZDR.
Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z dejanskimi ugotovitvami nižjih sodišč in njuno pravno presojo, česar pa s pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče uveljavljati.
ZDR (1990) člen 11, 12, 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 17.
prenehanje delovnega razmerja - sklep o razporeditvi - dokončen sklep - podpis pogodbe o zaposlitvi
Po določilih ZDR/90 in ZTPDR je bil razlog za odpoved delovnega razmerja, da delavec ni hotel delati na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen z dokončnim sklepom o razporeditvi, ne pa nepodpis pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec sploh ni sprejel sklepa o razporeditvi, delavec pa predloga nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, je ostala v veljavi dotedanja pogodba o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Določili 47. in 88. člena ZDR nista povezani in urejata različne položaje. Postopanje delodajalca po 47. členu ZDR tudi v primeru obstoja poslovnega razloga, ne vpliva na obveznosti delodajalca po 88. in nadaljnjih členih ZDR in teh obveznosti ne izključuje. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oz. novo ponujenim delovnim mestom. Tudi ponudba nove pogodbe v primeru ukinitve delovnega mesta je posledica prenehanja potreb po delu na starem delovnem mestu in ne obratno. Zato nesprejetje ponudbe delavca za zaposlitev na novem delovnem mestu po 47. členu ZDR ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele takrat in da se delodajalec šele takrat seznani s poslovnim razlogom.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravica do izbire pokojnine
Določba 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18.10.1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za osebe, ki dne 18.10.1991 niso izpolnjevale pogojev za pokojnino po vojaških predpisih, zaradi česar je zakon prav tej kategoriji zagotovil posebno varstvo. Namen zakona je bil zaščititi le te državljane Republike Slovenije. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da bi z upoštevanjem načela enakega obravnavanja v to kategorijo lahko uvrstili tudi tiste državljane Republike Slovenije, ki so dne 18.10.1991 že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Izven okvirov priznanja pravice do pokojnine bivših vojaških zavarovancev po ZPIZVZ in mednarodnih sporazumih je potrebno izhajati iz tega, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do pokojnine pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev s sedežem v Beogradu že izrabil svojo pravico do izbire pokojnine. Na to, kljub odsotnosti izrecnih določb v ZPIZ, kaže ureditev v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Če bi bili namreč državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so že uveljavili pravico do pokojnin v kateri od republik nekdanje SFRJ, upravičeni kadarkoli namesto te pravice uveljavljati pravico do pokojnine v Republiki Sloveniji, potrebe po takšni zakonski ureditvi ne bi bilo.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - razmerje med odpovedjo in disciplinskim postopkom
V primeru fizičnega napada delavca na direktorja delodajalca, ki sta ga sicer preprečili dve osebi, večjega števila hujših verbalnih groženj, ki so pri direktorju povzročile utemeljen strah, ob dodatni okoliščini, da je delavec že pred tem kazal izrazito napadalen odnos do vodstva tožene stranke, obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo delavcu neupravičeno omogočiti zagovor, oz. takšno okoliščino predstavlja prav takšen primer ravnanja delavca. Določba ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Če obstajajo okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni upravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, odpade tudi namen in s tem potreba po posebni pisni obdolžitvi. Delodajalec se bo odločil za izvedbo disciplinskega postopka v primeru lažjih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti in pri tem že sam izhajal iz tega, da ne gre za kršitve, ki bi imele za posledico odpoved pogodbe, oz. za kršitve, ki niso takšne narave, da ne bi omogočale sodelovanje delavca v postopku in nadaljevanja pogodbenega razmerja z delavcem. Zato v tem primeru ni razlogov, zakaj delavcu ne bi omogočil zagovora (razen dveh izjem, ki sta določeni v 3. odstavku 177. člena ZDR) in mu pred zagovorom vročil pisne obdolžitve. Izhodišče v primeru izredne odpovedi je drugačno, teža kršitev in druge okoliščine (tudi v povezavi s prejšnjim in sedanjim obnašanjem delavca) pa takšne, da nakazujejo prenehanje pogodbenega razmerja (celo brez odpovednega roka). Prav zaradi tega razlikovanja je zakonodajalec v 2. odstavku 83. člena ZDR v primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi predvidel tudi možnost, da delodajalec ne omogoči zagovora delavcu, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati, te izjeme pa ni določil v primeru disciplinskega postopka.
zaposlovanje - uvrstitev v evidenco brezposelnih oseb - lastnik podjetja - zajamčeno nadomestilo osebnega dohodka
Po določbi 16. člena ZZZPB se je štel za brezposelno osebo iskalec zaposlitve, ki ni lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživljala, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Ker je bila tožnica v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve lastnica (aktivnega) podjetja in je v letu 1996 dobila izplačano plačo, s katero se je lahko preživljala in ki je bila tudi višja od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka, ni bilo potrebno ugotavljati še dohodka podjetja samega.
pogodba o zaposlitvi - podpis pogodbe - izpodbojnost pogodbe - strah - dejansko vprašanje
Utemeljen strah mora biti povezan z nedopustno grožnjo. Bistvena napaka volje, ki jo povzroči takšna grožnja, je povezana s strahom in ne z grožnjo samo, saj ljudje na grožnje reagirajo različno. Šele intenziven in utemeljen strah v posledici nedopustne grožnje lahko vpliva na oblikovanje poslovne volje. Prav takšen strah (pravno je mogoče upoštevati le utemeljen strah, ki je podan v primeru, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega - 2. odstavek 45. člena OZ) lahko omejuje stranko v njeni svobodi pri sprejemanju odločitev, zaradi česar lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Kako so potekali dogodki pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto namestnika poslovodje, katere se razveljavitev zahteva, kakšne so bile ostale okoliščine in kako so ti dogodki in okoliščine vplivali na tožnikovo sposobnost, da oblikuje in izrazi svojo voljo pri podpisu pogodbe, je dejansko vprašanje.
pravice obrambe - pravica do predlaganja dokazov - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga v zapisniku o glavni obravnavi - obrazložitev sodbe - odreditev drugega izvedenca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost
Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo v nasprotju z določbo 7. odstavka 364. člena ZKP, ko v sodbi ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog zagovornika za odreditev drugega izvedenca, kršitev pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker je bila na glavni obravnavi podana kratka obrazložitev.
lastniki podržavljenega premoženja - pravni nasledniki - vrednost podjetja
Ker je premet denacionalizacije v konkretnem primeru podjetje, je za določanje odškodnine bistvena le vrednost podržavljenega podjetja, ne pa okoliščina, da so ob podržavljenju podjetja njegovo premoženje predstavljale le premične stvari.
Ker tožena stranka pogodbe ni izpolnila niti v dodatnem roku, ki ji ga je dala na razpolago tožeča stranka, je nastopila posledica iz prvega odstavka 125. člena ZOR - z iztekom roka je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh pravic in obveznosti iz naslova pogodbe.
načelo kontradiktornosti - načelo materialne resnice - pravice obrambe - dokazni postopek - dokazni predlog - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga
Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora stranka navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje. Navedba obdolženca, da zagovor v določenem delu lahko potrdi njegov sošolec, ne more šteti za dokazni predlog.