ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2. ZTPDR člen 73.ZPP člen 125, 128/5, 377, 384, 384/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opekline zaradi eksplodiranja delovnega stroja - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za odločitev o deljeni odgovornosti pravdnih strank sta bistveni ugotovitvi, da tožnik ni pogledal oziroma spoštoval opozorila na stroju, da je v njem nafta ter in da ni preveril, ali je stroj segret na dovolj visoko temperaturo, ki zagotavlja varno delo. Takšno dejansko stanje nedvomno utemeljuje materialnopravni sklep o deljeni odgovornosti pravdnih strank oziroma prispevku tožeče stranke k nastanku škode v višini 35% (tretji odstavek 177. člena ZOR). Delavcu, ki je imel dolgoletne izkušnje pri delu s spornim strojem, potrebno izobrazbo in opravljen preizkus iz varstva pri delu, je mogoče očitati malomarno ravnanje, s katerim je vplival na nastanek škode. Prav njegovo nespoštovanje pravil delovnega procesa je (so)povzročilo, da je stroj eksplodiral.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev - odplačevanje posojila za nepremičnino - dovoljenost revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
V skupno premoženje zakoncev spada tudi stanovanje, za katerega je tožnik sam odplačal del kredita po razvezi zakonske zveze.
Spor o deležih na skupnem premoženju, obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak je celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.
ZPT člen 34, 34/2.ZUP člen 67, 138, 237. ZUS člen 60, 60/1-2, 77, 77/2-2.
turizem - organizacija, posredovanje in prodaja turističnih potovanj - licenca za opravljanje dejavnosti - delovne izkušnje
Dejstvo, da določena oseba po pogodbi o razporeditvi na delovno mesto direktorice dejansko ni pridobila po tej pogodbi nobenih delovnih izkušenj s področja organiziranja in prodaje turističnih potovanj, sploh ni bilo ugotovljeno. Ker gre za vprašanje, ki je odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, glede tega pa izpodbijana odločba tožene stranke nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost - zahteva za izločitev - odločanje o zahtevi za izločitev - pravice obrambe - enakopravnost strank - dokazni predlog - predlog za izvedbo dokazov v obtožnici - kontradiktornost - pripombe k izvedenim dokazom - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga
Ko je podan predlog za izločitev, sodnik ali senat, ki postopa v zadevi, preizkusi formalne pogoje oziroma opravi presojo dovoljenosti zahteve; v vsebinsko presojo zahteve za izločitev pa se sme spustiti in jo zavreči le tedaj, če je iz vseh konkretnih okoliščin primera očitno, da je zahteva za izločitev podana izključno z namenom zavlačevanja postopka ali izpodkopavanja avtoritete sodišča.
Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti. Te formalne pomanjkljivosti v revizijski fazi postopka ni mogoče popraviti.
stvarna pristojnost - razrešitev direktorice javnega gospodarskega zavoda - sklep upravnega odbora - soglasje vlade - dokončen akt
Posamični akt o razrešitvi, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ne more biti akt, ki je le eden izmed nujnih pogojev oziroma faz v postopku razrešitve, ki pa se konča v kasnejši fazi postopka z dokončnim posamičnim aktom, ki ima ustrezen uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk.
denacionalizacija - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - odškodnina, ki presega 30% vrednosti zemljišč - vračilo prejete odškodnine
Ker ob podržavljenju dana odškodnina presega 30% vrednosti zemljišč je prvostopni organ pravilno odločil, da se vrnejo upravičencu v naravi vsa kmetijska zemljišča, tožnica pa mora v skladu z določbo 1. odstavka 72. člena ZDen celotno dano odškodnino plačati Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23540
ZKP člen 12, 32, 32/7, 371, 371/2, 372, 372/1-1.KZ člen 145, 145/1.
združitev postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - rok za pripravo obrambe - ogrožanje varnosti - resna grožnja - obstoj kaznivega dejanja
Če sodišče odloča o združitvi postopka na naroku za glavno obravnavo, sklep zapiše v zapisniku in ni potrebno izdati pisnega sklepa ter ga vročiti strankam.
ZDen člen 9, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)člen 295.
upravičenost do denacionalizacije - državljanstvo razlaščenca - uporaba določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
Ker pravica do denacionalizacije ni pravica po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), se upravičenost do denacionalizacije presoja po določbah ZDen, ki v 9. členu kot pogoj za upravičenost do denacionalizacije določa jugoslovansko državljanstvo ob podržavljenju.
Zavrnilni del prvostopenjske sodbe je postal s potekom pritožbenega roka pravnomočen glede zneska 1.025.244 SIT in pritožbeno sodišče o tem delu zavrnilne prvostopenjske sodbe ni odločalo. Zato je ta del revizije naperjen proti sodbi, ki je z revizijo ni mogoče izpodbijati.
Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik je vezan le na ustavo in zakon. Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da sodišče lahko sproži ustrezen postopek pred ustavnim sodiščem, če dvomi v zakonitost ali ustavnost tega predpisa, ni pa tega dolžno storiti, kadar samo ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis. Zato je pritožbeno sodišče lahko v tej pravdni zadevi samo ugotavljalo nezakonitost občinskega odloka kot podzakonskega predpisa.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Opustitev nezakonito zahtevanega ravnanja ne more biti nedopustna.
ZUS člen 23, 59, 67, 72, 73. ZGO člen 33a. ZUN člen 56.
enotno dovoljenje za gradnjo - emisije in hrup
Iz obeh poročil strokovne in pooblaščene institucije, na katera je oprl upravni organ prve stopnje v obnovljenem postopku svojo odločitev, da se sporno enotno dovoljenje za gradnjo pusti v veljavi, izhaja, da so bile emisijske koncentracije in količine merjenih snovi bistveno nižje od predpisanih, dnevne ravni hrupa hrupnih virov v spornem objektu pa tudi v dovoljenih mejah.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - formalna in materialna pravnomočnost
Če je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.
V primeru izpodbijanja prodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice določa zakon obligatorno plačilo kupnine ali predložitev sodišču garancijo, da bo kupnina plačana. Predložitev listine, ki naj bi pomenila ali dokazovala garancijo za plačilo kupnine, je torej obvezna priloga tožbe. Če taka listina ob vložitvi tožbe ni predložena sodišču, tožba ni popolna. To nalaga sodišču ravnanje po 2. odstavku 108. člena ZPP, torej poziv tožeči stranki, naj s predložitvijo manjkajoče listine tožbo v določenem času dopolni.
Haška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3.ZOR člen 200.
prometna nesreča v tujini - uporaba tujega prava - madžarsko pravo - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo niti po slovenskih razmerah ne sodi med prenizke odškodnine, za večjo prisojo pa v zbranih podatkih o madžarskem pravu in tudi glede na (izostale) navedbe same revizije ni nobene podlage.
Čeprav obdolženi še ni bil kaznovan, so okoliščine, ki jih ugotavlja sodišče, takšne narave, da upravičujejo bojazen, da bi obdolženec, kolikor bi bil izpuščen na prostost, z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 174, 177, 177/3, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZTPDR člen 73.
povrnitev škode - odgovornost države - služenje vojaškega roka nesreča pri delu - kruhoreznica - poškodba prsta - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - malomarnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pri presoji odgovornosti za škodo, nastalo pri delu, se kot prispevek oškodovanca upošteva vsaka stopnja njegove krivde.
Poseganje z roko v notranjost delujoče kruhoreznice oziroma v področje rezila je v nasprotju z ravnanjem povprečno skrbnega človeka, ki je dolžan tudi sam skrbeti za lastno varnost pri delu.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - več izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
V primeru iz tretjega odstavka 35. člena ZIZ, ko je med več izvršilnimi sredstvi predlagana izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Strela je zunanji dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti, mogoče pa se je izogniti škodi, ki jo lahko povzroči. Obstaja ustrezna zaščita telekomunikacijskega omrežja proti udarcem strele, in sicer pravilna ozemljitev omrežja. Za nezadostno ozemljitev omrežja in s tem za nezadostno zaščito omrežja in uporabnikov telekomunikacijskih sredstev je odgovorna tožena stranka kot lastnik in upravljavec tega omrežja.
opredelitev oblike odškodnine - odločanje v nasprotju z zahtevkom - prepoved reformatio in peius
Ker se je zoper odločbo upravnega organa prve stopnje pritožil samo tožnik, niso pa bili podani razlogi za spremembo odločbe v škodo tožnika iz 2. odstavka 244. člena ZUP 1986, je bila, glede na načelo o prepovedi reformatio in peius, odločitev tožene stranke pravilna.