preživljanje otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Višina prispevka za preživljanje mladoletne tožnice je bila določena ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah. Te so na strani tožnice (doraščanje in prehod v srednjo šolo) opredeljene kot podlaga za zvišanje toženčevega preživninskega prispevka, na strani toženca pa je odpadla obveznost preživljanja dveh otrok, kar je izboljšalo njegove premoženjske razmere. Oboje je podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka in sicer tako ob uporabi določbe petega odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 14/89), kot tudi ob uporabi določbe 79. člena navedenega zakona. Vendar pa pri tem ni izostala ocena, ki se nanaša na zvišanje toženčevih življenjskih stroškov zaradi bolezni.
odgovornost za stvarne napake - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost izključitve
Zakon o obligacijskih razmerjih v 486.čl. predvideva pogodbeno omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Vendar določa, da je pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti nično, če je napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca (2. odst. 486.čl. ZOR). Prav to je storil toženec, ko je zamolčal dejansko prevožene kilometre, zato je pogodbeno določilo "videno - kupljeno" z izključitvijo reklamacij (tč.7 pogodbe z dne 2.8.1990) nično.
prodaja na obroke - razveza pogodbe in zahteva za popolno plačilo kupnine - uporaba pravil o prodaji na obroke - leasing pogodba
Ker pa je šlo med pravdnima strankama za leasing pogodbo (upoštevajoč tudi splošne pogoje, ki so bili po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje sestavni del pogodbe), je sprejeta odločitev utemeljena predvsem v določilu četrtega odstavka 546. člena ZOR, po katerem lahko prodajalec, če ne razdre pogodbe (zaradi kupčeve zamude s plačevanjem obrokov), zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine. To določilo pa se glede na določbo prvega odstavka 550. člena ZOR uporablja tudi pri zakupnih pogodbah z določilom, da bo v zakup dana stvar prešla v zakupnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino (leasing pogodbe).
povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine
Kršitev pravila prednosti je ena od najhujših kršitev cestnoprometnih predpisov. Posledica te kršitve je vsekakor znaten delež odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi tega. Toda ugotovljena hitrost avtomobilista H. 119 km/h pri omejitvi 60 km/h ter pri znakih za križišče s stransko cesto in za prehod za pešce, ponoči, ob gostem nasprotnem prometu in zato pri vožnji z zasenčenimi lučmi predstavlja hujšo in bolj nevarno kršitev. Pomembna je izvedenčeva ugotovitev, da bi celo pri hitrosti 80 km/h H. lahko brez zaviranje z izogibanjem preprečil trčenje, ustavil pa bi se lahko pri hitrosti 72 km/h. Ta podatek pove, da je prav nadaljnja večja prekoračitev hitrosti predstavljala odločilen vzrok za nesrečo. Gre za tako veliko odstopanje od primerne hitrosti, da ni bilo mogoče pričakovati od drugih udeležencev, da bi s tem računali. Zato je razmejitev odgovornosti v razmerju 40 : 60 v breme avtomobilista pravilno.
vojaško stanovanje - pridobitev imetništva stanovanjske pravice - dobrovernost - prevzem upravljanja premoženja JLA
Republika Slovenija je ob osamosvojitvi prevzela pravno nasledstvo od prejšnje skupne države SFRJ v obsegu, kot to izhaja iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavnega zakona za njeno izvedbo in drugih predpisov. Vsekakor je prevzela premoženje JLA in s tem tudi njen stanovanjski sklad.
Prevzela ga je z dnem osamosvojitve in s tem stopila v pravice in obveznosti, ki so veljavno nastale do tedaj. Nadaljnja pravna dejanja JLA, s katerimi je razpolagala s tistim premoženjem, ki ga je prevzela v upravljanje Republika Slovenija, pa za Republiko Slovenijo niso ustvarila nikakršnih obveznosti. Ta razpolaganja niso veljavna. Časovna meja za veljavnost pravnih dejanj JLA glede upravljanja in razpolaganja z njenim premoženjem na ozemlju Republike Slovenije je trenutek osamosvojitve.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Ko tožena stranka izpodbijani sodbi z navedbo določbe 354. člena ZPP očita procesne napake, jo graja s stališča obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Le tako je mogoče razumeti revizijske navedbe, da ni ugotovljena vzročna zveza med kazensko odgovornostjo toženca in poškodbami tožnika oziroma "bi sodišče moralo ugotoviti civilno odgovornost tožnikov, ki je prav gotovo podana". Izpodbijani sodbi naj bi torej manjkali razlogi o odločilnih dejstvih, vendar to ni res. V njenih razlogih je posebej opozorjeno, da je sodišče prve stopnje "ustrezno upoštevalo tako v kazenskem postopku ugotovljena dejstva kot tudi dejstva, ki jih je v dokaznem postopku ugotovilo samo, ta dejstva pa so med seboj identična". Zato ne vzdrži revizijska teza, da vzročna zveza med toženčevim ravnanjem in poškodbami tožnika ni ugotovljena.
Do uveljavitve zakona o spremembah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. RS, št. 26/90), ki je pričel veljati 14.7.1990, je v primeru, če je za nameravana dela po zakonu zadostovala priglasitev v smislu 51. člena ZUN ter ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in z njimi tudi ne bi bili prizadeti interesi drugih oseb, napravila uradna oseba o tem uradni zaznamek in izdala o tem potrdilo, ki bi ga po 2. odst. 62. člena ZUN morala izdati v 30 dneh po vložitvi pravilno vložene priglasitve. Če potrdila v tem roku organ ni izdal, se po tem zakonu šteje, da so dela dovoljena. Ker so tožniki priglasili dela 7.6.1990, je 30-dnevni rok iz 4. odst. 62. člena ZUN potekel 7.7.1990, torej pred novelo zakona (14.7.1990), ki je potrdila po tej določbi odtlej štela za odločbe, ki bi ne glede na obliko (potrdilo) morale biti vročene tudi prizadetim strankam.
Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, kadar je bil z njim postopek pravnomočno končan.
Pravnomočno pa je postopek s sklepom končan (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP), če ima sprejeta odločitev za posledico končanje postopka o tožbenem zahtevku (prenehanje litispendence). Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker je bila z njim zavržena le pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka, kar pomeni, da tekoča pravda še ni končana. S takim sklepom tako postopek še ni končan in se bo nadaljeval, čim bodo prenehali razlogi za prekinitev postopka. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper tak sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).
dvostranske pogodbe - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe - dispozitivna narava zakonskih določb
Dogovor strank v posledicah prekoračitve izpolnitvenega roka (125. člen ZOR) je lahko tudi tak, da je odstop od pogodbe treba nedvoumno sporočiti (20. člen ZOR).
revizija - odločanje v mejah razlogov, navedenih v reviziji - sklicevanje revidenta na prejšnje vloge - obresti na vnaprej plačano kupnino
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, se pravi, da sledi postopku, ki se je že pravnomočno končal (prvi odstavek 382. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Zato je sodišču tudi naloženo, da preizkusi izpodbijano sodbo v zelo omejenem obsegu - v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (386. člen ZPP). Spričo povedanega revizijsko sodišče ne more in ne sme upoštevati tistega, na kar se revident le sklicuje, ne navede pa konkretno, kaj uveljavlja. Zato je moralo sodišče iti mimo razlogov, ki jih je toženka navajala v svoji pritožbi in na katere se v reviziji le sklicuje.
Ker ZDRS ne ureja pridobitev državljanstva otrok, če je eden izmed staršev pridobil državljanstvo RS po rodu, otrok, rojen pred 25.6.1991, pa državljanstvo druge republike bivše SFRJ, se določba 2. odstavka 14. člena zakona uporablja tudi za te primere.
denacionalizacijski upravičenec - vračanje dela delniškega kapitala - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokazno breme o obsegu podržavljenega premoženja nosi denacionalizacijski upravičenec. Samo z izpovedjo prič, ki so posredno bile seznanjene s številom podržavljenih delnic, ni dovolj zanesljivo izkazano število podržavljenih delnic.
ZIL člen 6, 14, 14/1, 53, 53/1, 54, 56, 57, 57/2, 58, 63, 64. Pravilnik člen 17.
model - prijava - pogoji
Zavrženje prijave po 56. členu ZIL je možno na podlagi ugotovitve kumulativno izpolnjenih pogojev po tej določbi in sicer, če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po 2. odst. 55. člena tega zakona in zato ni mogoče ravnati po prijavi.
Po določbi 1. odst. 6. člena ZIL tožena stranka vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na varstvo izumov in znakov razlikovanja. Ker ZIL nima določb, ki se nanašajo na obrazložitev sklepov (in odločb), mora biti na podlagi 3. člena ZUP sklep obrazložen v skladu s 1. odst. 222. člena ZUP.
prometni davek - vodenje posebne evidence pri oprostitvi plačila prometnega davka
Tožeča stranka navaja, da ji je bil neupravičeno naložen v plačilo prometni davek zaradi nevodenja evidence o porabi materiala po 3. odstavku 55. člena ZPD. Po tej določbi se mora voditi evidenca o nakupu, gibanju in porabi teh proizvodov po njihovi vrsti, količini in vrednosti, ki se mora ujemati s podatki iz računa o nakupu, prejemnice, dostavnice, tovornega lista ali drugih listin. Samo če razpolaga s takšno evidenco, je lahko deležna oprostitve plačila prometnega davka. Zahtevana posebna evidenca je zato formalen, popoln, zbiren, nazoren in sproten prikaz določenega dela poslovanja v pravni osebi, ki ga ne morejo nadomestiti raztreseni podatki na različnih mestih in listinah, kot to v nasprotju s citirano zakonsko določbo meni tožeča stranka. Pri tem ni prezreti, da se taka evidenca zahteva in mora obstajati posebej, poleg računov o nakupu blaga.
Zahtevane evidence tožeča stranka torej ni vodila in ji je bilo zato upravičeno naloženo plačilo prometnega davka.
ZOR člen 161, 162, 165, 165/4, 200.ZZZDR člen 4, 4/1, 4/2.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - silobran, stiska, odvrnitev škode od drugega - dovoljena samopomoč - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravice in dolžnosti staršev do otrok
Vsebina krivdne odgovornosti staršev ni opredeljena zgolj s splošnim pojmovanjem zanemarjanja vzgoje otrok, temveč je lahko podana tudi takrat, če skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja njihovega mld. otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je bil ml. toženec v šoli vedenjsko poseben precej nemiren, inpulziven, do brata in sošolcev pogosto verbalno agresiven, imel je pomanjkljivo samoobvladanje in je reagiral nepremišljeno. Zraven je bil pri vsaki stvari, ki jo je bilo posebej obravnavati (če je bilo npr. v šoli kaj razbito ali poškodovano), po šoli pa se je pogosto družil s skupino otrok, ki je pohajkovala po D.. Starša, ki sta po ugotovitvah nižjih sodišč za take otrokove lastnosti vedela, svojega nadzora nad otrokom nista poostrila in ga prilagodila posebnim lastnostim otroka. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilen zaključek, da je njuna odškodninska odgovornost na podlagi določbe 4. odstavka 165. člena ZOR podana, saj njuna skrb ni bila v zadostni meri prilagojena prej navedenim lastnostim otroka in tudi ne v zadostni meri naravnana na usmerjanje otrokovih ravnanj v situacijah v katerih se je znašel otrok in ki so bile za oba starša lahko pričakovane in predvidljive.
ZUKZ člen 1. ZPP (1977) člen 16, 16/3, 354, 354/2, 354/2-3.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - mednarodni element
Res sodba nima razlogov o "jurisdikciji Republike Slovenije", pri čemer bržkone meri revizija na mednarodno sodno pristojnost (primerjaj smiselno tretji odstavek 16. člena ZPP), vendar je to razumljivo, saj tožena stranka v pritožbi ni načela tega vprašanja, drugostopenjsko sodišče pa po uradni dolžnosti ni dolžno navajati razlogov za pristojnost slovenskega sodišča, če ne gre za spor z mednarodnim elementom (1. člen zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih). Tožeča stranka je postavila na podlagi razdrte pogodbe vrnitveni zahtevek, izražen v denarju. Čeprav je v ozadju tega menjalna pogodba za avtomobila s tujo registracijo, tu ne gre za mednarodni element v pravnem razmerju. Celo, če bi posegli ob obravnavanem spornem razmerju v samo menjalno pogodbo in njen nastanek, ni videti nobene zakonske podlage (pogodba je bila sklenjena v naši državi, tu naj bi bila izpolnjena, toženec ima premoženje v naši državi itd.) za presojo, da gre za razmere z mednarodnim elementom, še manj pa za kakšno navezno okoliščino, ki bi izključevala slovensko sodno pristojnost.
Pritožbeno sodišče po povedanem neizzvano ni dolžno razlagati, zakaj ni podana kakšna izmed absolutnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 354. člena ZPP in tako tudi ne iz 3. točke tega predpisa.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, da je bila sporna oporoka zapisana dne 6.1.1978, da jo je oporočitelj lastnoročno podpisal in da listina z dne 6.1.1978 tudi sicer vsebuje vse elemente, ki so po 64. členu zakona o dedovanju potrebni za veljavnost pismene oporoke pred pričami, je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke materialnopravno pravilno kot neutemeljen zavrnjen.
Če je tožena stranka odločila v času veljavnosti novega obrtnega zakona (Ur.l. RS, št. 50/94) tako, da je odpravila prvostopno odločbo in sama rešila stvar, ni smela uporabiti določbe prejšnjega obrtnega zakona (Ur.l. SRS, št. 35/88, 24/89) o prenehanju obratovalnice tožeče stranke, saj ta zakon v času njene odločitve ni veljal več.