prometni davek - odnos leasing pogodbe do prodajne pogodbe - davek na promet nepremičnin
Stranki sta pogodbo imenovali leasing pogodbo, toda iz njene vsebine sledi, da predstavlja, ne leasing, temveč prodajno pogodbo, po kateri je tožeča stranka kot prodajalec prodala podjetju x kot kupcu skladiščne prostore, pri čemer je bilo dogovorjeno plačilo kupnine v petih obrokih in pri čemer si je tožeča stranka kot prodajalec pridržala lastninsko pravico na nepremičnini do izteka 24 mesecev od sklenitve pogodbe. Na takšno opredelitev obravnavane pogodbe kaže predvsem določba o prehodu lastninske pravice po izteku dobe dveh let po sklenitvi pogodbe. Tudi ni prezreti, da je ne glede na načelo avtonomije volje strank pri urejanju obligacijskih razmerij (10. člen ZOR), v našem pravu posebej urejena prodaja na obroke (542. člen ZOR) in prodaja s pridržkom lastninske pravice vse dotlej, dokler kupec ne plača kupnine (540. člen ZOR).
V okviru odločanja o denarni odškodnini za telesne bolečine se upoštevajo telesne bolečine, pretrpljene med zdravljenjem, kakor tudi bodoče telesne bolečine, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v bodoče.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - kdaj je podana krivda - deljena odgovornost - oprostitev odgovornosti - konkurenca več vzrokov
Tožeči stranki je nastala škoda v konkurenci več vzrokov, od katerih predstavlja ravnanje V. Z., ki je na delovnem mestu prišel v konflikt s pok. B. M., človeški vzrok, številne bolezni pok. B. M., zlasti pa stanje njegovega srca, ki je bilo povečano, zabrazgotinjeno, maščobno spremenjeno itd., zaradi česar je obstajala možnost nenadne srčne smrti, pa naravni vzrok, s katerim V. Z. ni mogel računati. Zato za tisti del škode, ki jo je povzročil naravni vzrok, toženi stranki ni mogoče naložiti odškodninske zaveze.
pravica uporabnika po smrti imetnika stanovanjske pravice - status uporabnika - izguba pravic
Ugotovitev, da toženka v zadnjih dveh letih pred smrtjo svojih staršev ni več bivala v spornem stanovanju, jemlje toženki podlago za sklicevanje na drugi odst. 19.čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih. Ker toženka stanovanja ni trajno uporabljala za zadovoljevanje svojih osebnih in družinskih stanovanjskih potreb ter ni stalno stanovala s svojim očetom ter nato z materjo v zadnjih dveh letih pred njuno smrtjo (1. in 5.čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih), ni pridobila pravic po 2. odst. 19.čl. tega zakona.
Tožena stranka, ki sedaj v reviziji zatrjuje, da ji ni bilo znano, za katero obdobje se ugotavlja dobrovernost posesti tožečih strank, v pravnomočno zaključenem postopku ni nastopala sama, ampak jo je zastopal kvalificirani pooblaščenec, kateremu ni moglo biti neznano, da je, zaradi trditev tožeče stranke, da njena dobroverna posest traja že od leta 1961, pravnorelevantno tudi obdobje pred letom 1972 v katerem je bil izdan sklep o domiku.
Po ugotovitvah obeh sodb so hude bolečine trajale 7 dni, srednje močne trajne 14 dni in občasne še tri tedne, nato pa več mesecev lažje bolečine. Tožnica je bila operirana, dalj časa se je zdravila v bolnici in zdravilišču, uporabljati je morala berglje in pri osebni negi je bila odvisna od pomoči drugih. Tožnica bo tudi v bodoče trpela bolečine. Vse to jo opravičuje do odškodnine na podlagi določbe 200. in 203.čl. ZOR. Za prestane in bodoče telesne bolečine ji je bila priznana odškodnina 2.500.000,00. Ta odškodnina je ustrezna glede na omenjene ugotovitve in je sorazmerno visoka v primerjavi z odškodninami, ki jih v podobnih primerih priznava sodna praksa. Vendar je to utemeljeno prav zaradi tožničine mladosti in ker je ugotovljeno, da bo tožnica tudi v bodoče trpela znatne bolečine.
Manjkajoči podatki o velikosti in vrednosti podržavljenega premoženja niso taka formalna pomanjkljivost zahteve za denacionalizacijo, da bi upravni organ na podlagi 2. odst. 68. člena ZUP lahko vlogo zavrgel.
prometni davek - dobiček pravnih oseb - slovenski računovodski standardi - dolgoročne rezervacije - popravek vrednosti terjatev
Ni mogoče priznati kot realnih dolgoročnih rezervacij tožeče stranke stroškov na račun neopredeljenih predvidenih bodočih nakupov oziroma pridobitev poslovnih prostorov. Prav ima tožena stranka, da se ne more govoriti o utemeljenosti stroškov, če še sploh ni znano, na kaj se bodo nanašali, in da zato ne pride v poštev slovenski računovodski standard pod točko 10.6, po katerem se zahteva za dolgoročne rezervacije realno utemeljena verjetnost, da bodo v prihodnosti konkretni stroški res nastali.
Pravna podlaga za vračilo plačanega davka je po 114. členu ZDoh lahko le pravnomočna odločba, zato plačanega davka po odbitku ni mogoče vrniti. Dediči denacionalizacijskega premoženja lahko vračilo tako plačanega davka uveljavljajo šele v končni zapuščinski razpravi v napovedi za odmero dohodnine.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 382. člena ZPP). Iz podatkov spisa pa sledi, da je tožena stranka sodbo sodišča druge stopnje prejela dne 10.5.1996, revizijo pa je vložila šele dne 16.12.1996, torej daleč po poteku v zakonu predpisanega 30 dnevnega roka. Očitno prepozno revizijo je zato revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP zavrglo.
Dejstvo, ki nastane po končanem upravnem postopku, ni razlog za obnovo končanega upravnega postopka, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka.
Roditeljsko pravico, v katero spada tudi zastopanje ml. otroka, izvršuje tisti od staršev, če starša živita ločeno, pri katerem ml. otrok živi.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - znižanje preživnine
Stališče, da rojstva tožnikovega drugega otroka ni mogoče obravnavati ločeno od ostalih spremenjenih okoliščin, je pravilno. Preživnino je mogoče določiti in jo spremeniti samo ob upoštevanju vseh okoliščin, ki se nanašajo na preživninske potrebe upravičenca in možnosti zavezanca (129. čl. in peti odst. 132. čl. ZZZDR). Preživljanje drugega otroka zmanjšuje tožnikove možnosti pri preživljanju toženke. Po drugi strani pa tožnikov boljši zaslužek to možnost povečuje toliko, da zahtevek za znižanje preživnine ni utemeljen.
ZGD člen 54. Slovenski računovodski standard 21, 22.
knjigovodstvo - verodostojnost knjigovodske listine - slovenski računski standardi
Izplačila stroškov morajo temeljiti na verodostojni knjigovodski dokumentaciji. Iz določila 54. člena Zakona o gospodarskih družbah izhaja, da mora gospodarska družba voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, katerih vrsto, vsebino, nadzor in gibanje podrobneje urejajo slovenski računovodski standardi.
Inšpektor v postopku inšpiciranja ugotavlja pravilnost obračuna davka na podlagi obstoječe dokumentacije, ki mu je dana na razpolago.
Posebna evidenca ne more nadomestiti nepopolnosti obračunskih nalogov, saj so ravno ti služili za knjiženje in izplačilo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - višina preživnine za otroka
Višine prisojene preživnine tožena stranka v reviziji izrecno ni izpodbijala, je pa to storila posredno z revizijsko trditvijo, da odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo materi ni pravilna. Zato je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijano pravnomočno sodbo tudi v delu, ki se nanaša na toženčevo preživninsko obveznost in pri tem ugotovilo, da je ta obveznost določena v skladu z otrokovimi potrebami in toženčevimi možnostmi (79. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in zato materialnopravno pravilna.
Zgolj zato, ker je tožnik utrpel poškodbo v izgnanstvu, ga po določbi 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne ni mogoče šteti za civilno žrtev vojne in mu priznati statusa civilnega invalida vojne, če okvara organizma ni posledica vojnega dogodka, ker izgnanstvo samo po sebi ni vojni dogodek.
Sodba prve stopnje ima izčrpne razloge o tem, zakaj je tožnici priznana odškodnina za strah in katere okoliščine so vplivale na določitev višine odškodnine (četrta stran sodbe prve stopnje).
Revizijski očitek, da sodba o tem nima razlogov, torej ni točen.
Enako velja za nadaljnji revizijski očitek, da sodba druge stopnje nima razlogov v zvezi z zavrnitvijo dokazov s pričama, ki ju je toženec predlagal s pritožbo. Prav na to se nanaša največji del obrazložitve drugostopne sodbe.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranka uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na skladnost gradbenega dovoljenja s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, ne more pa uspešno uveljavljati ugovorov lokacijske narave (skladnosti z odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih).