ZGD člen 250, 250/1, 259.ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1.
stvarna pristojnost - odpoklic predsednika uprave delniške družbe - izplačilo odpravnine in razlike v plači
Tožnik je kot podlago za uveljavljanje zahtevka na plačilo razlike v plači (zaradi razporeditve na drugo delovno meso) in odpravnine (zaradi razrešitve s funkcije predsednika uprave delniške družbe) temelji na pogodbi, sklenjeni s toženo stranko na podlagi določb 250. in 259. člena ZGD in ne na podlagi delovnopravnih predpisov. Zato gre za gospodarski spor, za katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - utemeljen sum
Utemeljenost suma je temeljni pogoj tudi za odreditev pripora na podlagi 3. odstavka 524. člena ZKP.
Preiskovalni sodnik je dolžan tudi v ekstradicijskem postopku izvesti dokaz, čigar vsebina je taka, da bi utegnila v tolikšni meri omajati utemeljenost suma, da bi to narekovalo odpravo pripora.
Po 3. odstavku 29. člena ZAzil mora prosilec sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem oziroma nasprotujejo njegovi prisilni odstranitvi iz Republike Slovenije ali vrnitvi v določeno državo. Pristojnemu organu mora podati verodostojno in prepričljivo obrazložitev razlogov, na katere se v svoji vlogi sklicuje, če ni dokazov. V obravnavanem primeru je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo na podlagi ugotovitve, da tožnikove navedbe niso verodostojne niti prepričljive, ker so same s seboj v nasprotju, nimajo pa tudi opore v oceni stanja v tožnikovi matični državi, ki jo je ugotovila tožena stranka iz dokumentov mednarodnih organizacij.
gradbena pogodba - oblika aneksa k pogodbi - poznejši ustni dogovori pogodbenih strank - zamuda z izpolnitvijo - odškodnina - pogodbena kazen
Tožnica je poslovni prostor prevzela in se ob prevzemu zavezala, "da bo stvar dokončala sama do priprave za uporabno dovoljenje". Ta zaveza res ni bila sklenjena v pisni obliki, kot je bila, v skladu z določbo 630. člena ZOR, sklenjena temeljna pogodba, vendar pa kljub pomanjkanju obličnosti ni brez pravnih učinkov. 14. člen temeljne pogodbe je dovoljeval spremembo pogodbenih določil in prodajalcu celo nalagal, da v okviru tehničnih možnosti upošteva morebitne tožničine želje glede obdelave in opremljenosti poslovnega prostora, v primerih, ko je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank, pa je mogoče obveznosti ene ali druge pogodbene stranke zmanjšati ali olajšati tudi s poznejšimi ustnimi dogovori (četrti odstavek 67. člena ZOR).
Tožnica je izpolnitev prevzela, kasnejše dokončanje gradnje (in s tem seveda tudi kasnejša pridobitev uporabnega dovoljenja) pa je posledica okoliščin na njeni strani. Zato tudi do plačila pogodbene kazni ni upravičena (270. člen in naslednji ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik ponuja drugačno oceno izvedenih dokazov, kar pomeni izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti najemne pogodbe, ki je bila sklenjena med I., d.d. in M. Z. (ta zahtevek je predmet revizije), je tožnica naperila le proti eni od pogodbenih strank in sicer proti I., d.d., kot najemodajalcu, proti najemniku M. Z. pa ne. Ničnost sklenjenega pravnega posla ne more učinkovati le v razmerju do ene pogodbene stranke. Zato mora biti tudi drugi pogodbeni stranki dana možnost sodelovanja v postopku. Ker tožnica tožbenega zahtevka ni oblikovala tako, že iz tega razloga sodišče temu zahtevku ni moglo ugoditi.
Višina protipravno pridobljene premoženjske koristi, dejstvo, da je bil obsojenec zaradi istovrstnega kaznivega dejanja že obsojen, kakor tudi dejstvo, da oškodovancu ni povrnil povzročene škode niti po skoraj dveh letih od storitve kaznivega dejanja, ne dajejo podlage za uporabo določila 14. člena KZ.
spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve - krajevna pristojnost - kumulacija izvršilnih sredstev
Po določbi 35. člena ZIZ, ki se smiselno uporablja tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), je v primeru, ko upnik predlaga za izvršbo (zavarovanje) več sredstev, za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu.
dovoljenost revizije zoper sklep o zavrženju tožbe - sklep o spremembi tožbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija zoper sklep o zavrženju dela tožbe je dovoljena (prvega odstavka 384. člena ZPP), vendar pa mora biti izpolnjen še dodatni pogoj in sicer, da gre za spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP). Ta pogoj pa ni izpolnjen. Kot je bilo že povedano, je tožnica vrednost celotnega spora opredelila z zneskom 30.000 SIT.
Sklep o tem, da se sprememba tožbe ne dovoli, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato glede tega sklepa ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP.
ZOR člen 919.ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/1, 73, 73/1, 73/5, 339, 339/2-2.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zavarovalna vsota - AO plus zavarovanje - valorizacija zavarovalne vsote - zamudne obresti od zavarovalne vsote - izločitev sodnika
Skladnost pristopa k ugotavljanju višine tožniku pripadajoče odškodnine, ugotavljanju višine valorizirane vrednosti zavarovalne vsote in ugotovitvi trenutka, ko je nastopila toženkina zamuda (in so začele teči zamudne obresti), je bila materialnopravno nujna in bistvena za materialnopravno pravilnost odločitve o tožbenem zahtevku, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano sodbo.
Upnik v pritožbi pravilno trdi, da sta bili v izvršilnem postopku dovoljeni dve izvršilni sredstvi, ki sta različni in med seboj nista povezani. Predlagana in dovoljena izvršba na dolžnikove nematerializirane vrednostne papirje nima podlage v ustavno sporni (oziroma celo ugotovljeno protiustavni) določbi prve točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Zato glede tega dela predlagane in dovoljene izvršbe ni nobene podlage za prekinitev izvršilnega postopka. Že iz tega razloga je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi.
izločitev sodnikov pritožbenega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Nestrinjanje katerekoli od strank z rezultatom pravnomočno končanega sodnega postopka ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. To velja tudi za primer, ko je predlagana obnova pravnomočno končanega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik stranka v postopku - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno povezani s prostori Okrajnega sodišča ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev
Toženčev zaslužek, ki ga je porabil za pridobivanje premoženja ali za preživljanje sebe ali družine, je mogoče upoštevati samo kot eno od pomembnih okoliščinah za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in njegovega deleža na njem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pri domnevno nezakonitem odločanju, kar je sedaj podlaga za odškodninski zahtevek v tej pravdi, so sodelovali tudi sodniki krajevno pristojnega višjega sodišča. To pa so takšni tehtni razlogi, ki narekujejo odločitev, naj to sodišče tudi v pritožbenem postopku v tej zadevi ne odloča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo stranke in delavca sodišča
Dejstvo, da gre za manjše sodišče, na katerem je žena enega od več dedičev, ki že v fazi priprav na zapuščinsko obravnavo zatrjujejo obstoj vrste spornih vprašanj, zaposlena kot vodja vpisnikov (tudi zapuščinskega), predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - sokrivda sopotnika zaradi neuporabe varnostnega pasa - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožnica je najhujše poškodbe utrpela na kolenu. Prav teh poškodb po sprejetem mnenju izvedenca ne bi bilo, če bi bila pripeta z varnostnim pasom. Zato ugotovitve o njeni 30-odstotni soodgovornosti ne more uspešno izpodbijati.
nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodna izvedenka se je pri podaji izvedenskega mnenja lahko oprla na strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave, v katerega pravilnost upoštevajoč načelo proste presoje dokazov tudi sodišče prve stopnje ni podvomilo.