Ob ugotovitvi, da je tožnik zgradil hlev brez kakršnegakoli upravnega dovoljenja, je bila odstranitev objekta, ki je bila odrejena s prvostopno inšpekcijsko odločbo, utemeljena.
Za suspenz državnega tožilca po določbi 3. odstavka 49. člena Zakona o državnem tožilstvu zadošča, da je uveden zoper tožilca disciplinski postopek zaradi katerekoli disciplinske kršitve iz 44. člena ZDT.
odškodninska odgovornost - duševne bolečine zaradi razžalitve - posredovanje podatkov o tožnikovem zdravstvenem stanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V dopisih, poslanih tožnikovemu zdravniku, Zdravstvenemu domu in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil izražen žaljiv namen in ni bilo žaljivih obdolžitev, ter so bili poslani legitimiranemu naslovniku za potrebe postopka. Te dejanske ugotovitve pa so utemeljena podlaga za stališče, da ravnanje toženih strank ni bilo protipravno.
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS06920
URS člen 23, 25.ZPP člen 78, 86, 137, 137, 137/1, 146, 339, 339/2-8.ZUP člen 89.
prekluzivni roki - začasni zastopnik - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva - vročitev stranki
Zastopanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj je le pasivno. Omejeno je na sprejemanje pisanj in njihovo odpošiljanje stranki. Zato začne teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper sodno odločbo, ki je bila stranki vročena po pooblaščencu za sprejemanje pisanj, šele z dnem, ko je stranka odločbo dejansko prejela.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker so nova dejstva in novi dokazi le tisti, ki se sodišču predložijo prvič, dokazov, izvedbo katerih je sodišče v kazenskem postopku zavrnilo, z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče uveljavljati kot novih dokazov v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve
Ker so obsojenčevi otroci vložili zahtevo za varstvo zakonitosti po poteku dveletnega roka, določenega v 559. členu ZKP, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo. Kljub priporočilu Ustavnega sodišča v odločbi U-I-247/96, da naj zakonodajalec ta rok podaljša, je namreč določba 559. člena ZKP še vedno nespremenjena v veljavi, glede na načelo zakonitosti pa je Vrhovno sodišče vezano nanjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21530
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 420, 420/2.KZ člen 246.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - neupravičena uporaba
Obramba ne navaja določno, iz katerih razlogov so predlagani dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na dejstva, ugotovljena z izvedenimi dokazi, po drugi strani pa s konkretnimi navedbami ne izpodbija utemeljitev sodišča, da izvedba takšnih dokazov ni potrebna. Tako ni izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da lahko izvedba predlaganih dokazov odločilno vpliva na dejanske zaključke pravnomočne sodbe, zato z zavrnitvijo predlaganih dokazov ni bila kršena obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
Navedba v opisu kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 246. členu KZ, ki zadeva več kosov manjšega blaga v skupnem znesku 68.225,00 SIT, za katero vložnik zahteve za varstvo zakonitosti trdi, da z njo niso opredeljeni posamezni kosi blaga, ne daje podlage za oceno, da gre za opis kaznivega dejanja, ki je v tem delu v toliki meri nekonkretiziran, da bi to lahko predstavljalo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06889
ZPP člen 1, 18, 18/1.ZOR člen 210, 210/4, 214. ZDavP člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 95, 95/1, 95/4, 95/5. ZDoh člen 114, 114/1, 114/5. ZDS člen 4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - vrnitev preplačila davka - dohodnina - zamudne obresti od preveč plačane dohodnine - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
Pravna podlaga za vrnitev preveč plačane dohodnine in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil je bila v 114. členu ZDoh in je od 1.1.1997 dalje v 95. členu ZDavP. Podrobna določila navedenih predpisov o vračilu davka in o plačilu obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR o neupravičeni pridobitvi. Odločanje o zahtevkih iz 114. člena ZDoh oziroma iz 95. člena ZDavP je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo Zakon o upravnem postopku oziroma zakon, ki ureja davčni postopek. Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega organa), med strankama ne gre za civilno pravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
izločitev sodnika - namen izločitve - odločanje sodnika v predkazenskem postopku in o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici
Prepoved iz 4. točke 39. člena ZKP, ki se nanaša na sodnika, ki je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ob katerih si je lahko ustvaril mnenje glede dejanskih in pravnih vprašanj, povezanih s kaznivim dejanjem in kazensko odgovornostjo storilca, je treba povezovati s sojenjem na glavni obravnavi.
Sodelovanje sodnice, ki je v predkazenskem postopku po 152. členu ZKP izdala odredbi o posebnih ukrepih, nato pa je bila predsednica zunajobravnavnega senata, ko je ta odločal o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, ne predstavlja okoliščine, ki pomeni izključitveni razlog po 4. točki 39. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sodišča
Za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča morajo biti v konkretni zadevi podani tehtni razlogi. Med te pa ne spadajo trditve v predlogu o pristranskosti sodišča. Ni mogoče zatrjevati pristranskosti sodišča, ampak samo posameznih sodnikov. Instrument za preprečitev vpliva pristranskosti sodnika na odločitev pa je izločitev.
ODZ paragraf 1320.ZOR člen 192.ZZZDR člen 4, 102, 103.
povrnitev škode - odgovornost za škodo po živali - odgovornost lastnika psa - ugiz psa - opustitev nadzora nad psom - dolžnosti staršev do otrok - varovanje mladoletnega otroka - deljena odgovornost - sokrivda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Na ugotovljenem dejstvu, da pes ni bil dovolj zavarovan, temelji toženkina odškodninska odgovornost.
Tožničina mati, ki je vstopila v zlatarski lokal, mladoletno tožnico pa pustila zunaj, je svojo dolžnost varovanja otroka opravljala premalo skrbno. Posledica tega je bila, da je mladoletna tožnica prišla do vrat pesjaka in s tem v doseg toženkinega psa, ki jo je poškodoval.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo zavarovalne vsote - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - nastanek škodnega primera pred plačilom premije
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
ZS člen 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 339, 339/1, 365, 365/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravno mnenje
V času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med časom trajanja sodnih počitnic ne morejo končati.
S političnimi ocenami o dachauskih in kulaških procesih ter s prepričanjem v nedolžnost obsojenega očeta vložniki niso mogli uspeti v postopku z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ker zahteva ne daje podlage za uporabo tega izrednega pravnega sredstva. Kršitve kazenskega zakona in morebitne kršitve določb kazenskega postopka pa so lahko predmet drugih izrednih pravnih sredstev.
pripor - podaljšanje pripora - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi v času od izreka prvostopne sodbe do predložitve kazenske zadeve sodišču druge stopnje, če so vložene pritožbe, je treba upoštevati določbo 2. odstavka 207. člena ZKP in vsaka dva meseca opraviti preizkus pripornih razlogov. Tega pa senat sodišča prve stopnje ni dolžan storiti v času, ko je zadeva v pritožbenem postopku.