pripor - podaljšanje pripora - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi v času od izreka prvostopne sodbe do predložitve kazenske zadeve sodišču druge stopnje, če so vložene pritožbe, je treba upoštevati določbo 2. odstavka 207. člena ZKP in vsaka dva meseca opraviti preizkus pripornih razlogov. Tega pa senat sodišča prve stopnje ni dolžan storiti v času, ko je zadeva v pritožbenem postopku.
ZS člen 83, 83/2, 83/3.ZPP člen 339, 339/1, 365, 365/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravno mnenje
V času sodnih počitnic praviloma - razen za nujne zadeve, naštete v drugem odstavku 83. člena ZS - procesni roki ne tečejo. Zato se med časom trajanja sodnih počitnic ne morejo končati.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odločitev o pravdnih stroških - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, pa tudi sicer je sklep o pravdnih stroških akcesorne narave, ki nima lastnosti končnosti v skladu z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP.
trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - asignacija - izpodbojna domneva - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika - način in čas izpolnitve terjatve
Domneva iz četrtega odstavka 125. člena ZPPSL je izpodbojna (tretji odstavek 214. člena ZPP). Navajati dejstva, s katerimi izpodbija obstoj domnevanega dejstva, in predlagati dokaze, s katerimi dokazuje njihovo resničnost, pa mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
zavarovalna pogodba - obveznosti zavarovalnice - plačilo zavarovalne vsote - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - nastanek škodnega primera pred plačilom premije
Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi zavarovalne pogodbe, pa z njeno sklenitvijo še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije (prvega obroka).
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker so nova dejstva in novi dokazi le tisti, ki se sodišču predložijo prvič, dokazov, izvedbo katerih je sodišče v kazenskem postopku zavrnilo, z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče uveljavljati kot novih dokazov v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06889
ZPP člen 1, 18, 18/1.ZOR člen 210, 210/4, 214. ZDavP člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 95, 95/1, 95/4, 95/5. ZDoh člen 114, 114/1, 114/5. ZDS člen 4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - vrnitev preplačila davka - dohodnina - zamudne obresti od preveč plačane dohodnine - začetek teka zamudnih obresti - neupravičena pridobitev
Pravna podlaga za vrnitev preveč plačane dohodnine in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil je bila v 114. členu ZDoh in je od 1.1.1997 dalje v 95. členu ZDavP. Podrobna določila navedenih predpisov o vračilu davka in o plačilu obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR o neupravičeni pridobitvi. Odločanje o zahtevkih iz 114. člena ZDoh oziroma iz 95. člena ZDavP je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo Zakon o upravnem postopku oziroma zakon, ki ureja davčni postopek. Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega organa), med strankama ne gre za civilno pravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
ZPP (1999) člen 140, 140/1, 141, 142, 142/3. ZUS člen 28, 28/1, 29, 29/1, 29/2.
upravni spor - vročanje - fikcija osebne vročitve
S tem, ko je bila tožniku dvakrat neuspešno poskušana osebna vročitev s pisnim sporočilom, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju, nato pa puščeno obvestilo, da pisanje lahko prevzame na pošti stalnega prebivališča, česar tožnik ni storil, je podana fikcija osebne vročitve.
Negativnih posledic, ki bi tožeči stranki predstavljale izgubljeno možnost opravljati gospodarsko javno službo v bodočnosti (nepridobljeni posel), ni mogoče enačiti z verjetnim obstojem hujših škodljivih posledic.
Po določbi 65. člena ZZad ne gre le za premoženje, ki je bilo zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov ali zadružnim zvezam podržavljeno na načine iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, temveč tudi za premoženje, ki je bilo zaradi statusnih sprememb in aktov državne oblasti podržavljeno ali prenešeno na druge uporabnike.
upravičenost do azila iz humanitarnih razlogov - združitev z družino
Tožniku se pravilno ni priznala pravica do azila iz humanitarnih razlogov in zaradi združitve z družino, ki ima v Republiki Sloveniji priznano začasno zatočišče, saj žena in otroci lahko uveljavljajo pravico do združitve moža in očeta z družino po predpisih, ki urejajo status tujca.
ZR člen 71, 71/9. ZUP (1986) člen 249, 249/1, 249/1-1.
davek od dohodkov - obnova postopka - obnovitveni razlog
Glede na določbe Zakona o računovodstvu in upoštevaje takrat veljavni sistem fakturirane realizacije, bi neizterljivost terjatve lahko predstavljala obnovitveni razlog, vendar bi bila izkazana le s sklepom sodišča o neizterljivosti.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - potrebe otrok in zmožnosti staršev
V preživninskih sporih med otroki in starši je pomembno, da so preživninske obveznosti staršev kratkoročnejše obveznosti do otrok in da te ne morejo biti v celoti odraz zgolj neke računske operacije z dvema postavkama: potrebe otrok in možnosti staršev.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS06894
ZD člen 141, 141/2.ZPP člen 339. ZUKZ člen 46.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - izročitev dela zapuščine
Pristojnost v sporih z mednarodnim elementom ureja Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, (ZUKZ, katerega določbe se morajo uporabiti glede na čas nastanka in reševanja spora pravdnih strank). Navedeni zakon ureja pristojnost sodišča v 46. in naslednjih členih. Ta zakon ureja pristojnost podobno kot primerljivi pravni redi po načelu teritorialnosti oblasti, po katerem so jurisdikciji države podvržene vse osebe in stvari, ki so na njenem ozemlju.
Kar zadeva obliko obveznosti toženke do tožnice, je potrebno upoštevati, da se spor nanaša na izročitev polovice zapuščine (dediščine) in ne na plačilo kakšnih drugih terjatev. Tožničin zahtevek je dednopravne narave, kot dedinji ji gre pravica do polovičnega deleža na zapuščini.