Obsojenec je v svoji sobi najprej prodal mamilo mladoletniku, takoj nato pa je slednji zvil joint z mamilom in ga kadil skupaj z obsojencem. V tej situaciji je za presojo, ali je obsojenec storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 2. v zvezi s 1.
odstavkom 197. člena KZ, treba ugotoviti konkretna dejstva, ki kažejo na obsojenčevo aktivno ravnanje, s katerim je naklepno dal svojo sobo na razpolago mladoletniku, da užije kupljeno mamilo.
ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 262, 262/2, 266, 269, 508, 508/1, 510, 510/1, 820, 820/1.
prodaja nepremičnine - razdrtje pogodbe - pravna napaka - učinki razdrte pogodbe - obogatitveni zahtevek za vrnitev kupnine - posredovanje pri prometu nepremičnin - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost posrednika - podlage odškodninske odgovornosti - znesek plačane kupnine kot škoda
Prva tožena stranka - posrednik - ni pogodbena stranka v prodajnih pogodbah in zato ni odgovorna za vračilo kupnine. Po razdrtju pogodb zaradi pravnih napak (510. člen ZOR) ima tožeča stranka povračilni zahtevek za vrnitev plačanega zneska samo od sopogodbenika (132. člen ZOR). Zoper posrednika pa bi imela tožeča stranka odškodninski zahtevek, če bi bili podani vsi elementi civilnega delikta (820. člen ZOR). Tožeča stranka sicer zatrjuje protipravno ravnanje posrednika, krivdo, škodo in vzročno zvezo, vendar zneska plačane kupnine ni mogoče opredeliti kot škodo, ker je ta znesek predmet povračilnega zahtevka zoper drugo toženo stranko kot sopogodbenika tožeče stranke. Ta znesek ne predstavlja škode, ker ima tožeča stranka pravnomočno prisojeno terjatev zoper drugotoženo stranko in ji škoda še ni nastala.
pogoji za pridobitev azila - možnost vrnitve v izvorno državo
Tožena stranka in sodišče prve stopnje nista razčistila pogojev življenja in prebivanja v matični državi tožnika (Sierra Leone v Afriki), v zvezi z možnostjo varne vrnitve tožeče stranke, ki je med upravnim postopkom postal polnoleten (12.8.2002) in pa tudi, ali je utemeljen njen strah pred preganjanjem v tej državi (glede na poročilo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce - UNHCR, da ne spodbuja prostovoljne vrnitve beguncev, ki so zaščito poiskali v drugih državah sveta in da bo prostovoljno vrnitev začel spodbujati, ko bo izpolnjen kriterij stabilnosti, ki bo posledica svobodnih in poštenih volitev v celotni državi in ko se bodo begunci lahko vrnili neposredno na svoje domove.
SZ člen 18, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4.ZPP člen 339, 339/2-14, 358, 358-1.
predkupna pravica najemnika stanovanja - tožba za razveljavitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe - položitev zneska ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave
Tožnika sta kot predkupna upravičenca po 18. členu SZ uveljavljala kršitev svoje predkupne pravice, ker je prva toženka, ki je podedovala po uveljavitvi SZ denacionalizirano nepremičnino, hišo prodala drugemu tožencu. Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje take pogodbe in sklenitev pogodbe s predkupnim upravičencem je določen v 20. členu SZ in je prekluzivne narave. Pritožbeno sodišče je glede okoliščine, kdaj sta tožnika zvedela za pogodbo, z izbiro le enega od dveh možnih datumov iz sodbe prve stopnje in brez pojasnila za tako izbiro bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je s takim ravnanjem skrčilo, s tem brez pritožbene obravnave spremenilo dejansko stanje in na podlagi te ugotovitve zavrglo tožbo.
Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, zakaj se ne strinja s stališčem prvega sodišča, da je kljub kasnejšemu plačilu izpolnjena tudi procesna predpostavka iz četrtega odstavka 20. člena SZ. To bi glede na podatke v spisu moralo pojasniti, saj bi stališče prvega sodišča utegnilo biti v skladu z že uveljavljenim stališčem v sodni praksi, po katerem sicer rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 20. člena SZ teče tudi, če predkupnemu upravičencu ni znana višina kupnine, vendar pa mu to ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
carinski zavezanec - statusne spremembe - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 422/2, 425, 425/1.
obnova postopka - dovoljenost obnove - nova dejstva in novi dokazi - obseg revizijskega preizkusa
Predmet revizijskega preizkusa izpodbijanega sklepa je lahko le pravilnost odločitve pritožbenega sodišča o tem, ali tožnik brez svoje krivde ni mogel dokaza - izvedenskega mnenja, ki ga je ponudil v svojem predlogu za obnovo postopka, predlagati ali predložiti že v prejšnjem postopku, in še ali bi bil ta dokaz, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku, prinesel tožniku ugodnejšo odločbo.
carinski zavezanec - statusna sprememba - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nastanek zavarovalnega primera - raba (obratovanje) motornega vozila - pojem motornega vozila v uporabi - razkladanje tovornjaka
V obravnavani zadevi je bilo razkladanje tovora z zavarovanega motornega vozila v zvezi z uporabo tega vozila in ker je tožnik kot voznik zavarovanega tovornjaka pri tem sodeloval, je njegova nepremoženjska škoda krita s pogoji dodatnega AO plus zavarovanja glede na konkretno ugotovljene okoliščine je treba opisana razkladalna dejanja uvrstiti v isto kategorijo dejanj kot nakladalna dejanja, kot vstopanje in izstopanje iz vozila, kot odpiranje in zapiranje vrat motornega vozila, torej v dejanja, ki pomenijo uporabo motornega vozila oziroma so v zvezi z njegovo uporabo.
carinski zavezanec - statusna sprememba - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.
povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera pravične denarne odškodnine za več oblik negmotne škode.
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ne gre odškodnina za začasno skaženost v času zdravljenja zaradi oteklin, odrgnin, podplutb in kovinske naprave v ustih. Zato je opisano vidno spremenjenost in tožničina neprijetna občutja v zvezi z njo pravilno upoštevalo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - povečanje solastninskega deleža - vlaganja v nepremičnino - nedopustnost izvršbe
Tudi za povečanje solastninskega deleža mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih ZTLR pozna za pridobitev lastninske pravice in ki so zakon, pravni posel ali dedovanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo stranke in delavca sodišča
Okoliščina o bližnjem sorodstvenem razmerju pravdne stranke s strokovno sodelavko, ki dela pri krajevno pristojnem sodišču, predstavlja tehten razlog iz 67. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21603
KZ člen 41, 41/1.ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona iz opisa nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 1.
odstavku 217. člena KZ izvzelo dve dejanji, ustrezno s to odločitvijo pa je tudi iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1.
odstavku 256. člena KZ izvzelo dve naročilnici, s čimer se je obseg kriminalne količine pri obeh kaznivih dejanjih znatno zmanjšal.
Navedene spremembe pa se niso odrazile pri presoji za navedeni kaznivi dejanji določenih kaznih in pri izreku enotne kazni. Ker se državni tožilec ni pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odločbo o kazenski sankciji, sodišče druge stopnje ne more strožje - torej v obsojenčevo škodo - presojati okoliščin, ki so pomembne za odmero kazni. Glede na opisano situacijo pa je sodišče druge stopnje tako presojo dejansko opravilo, s čimer je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 41. člena KZ v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP.
azil - pridobitev azila iz humanitarnih razlogov - pogoji
Tožnicam ni mogoče priznati azila niti iz humanitarnih razlogov, saj so se razmere v Republiki Makedoniji po podpisu Ohridskega sporazuma med makedonsko vlado in upornimi Albanci umirile, saj je bil sporazum uresničen, tudi ob letošnjih volitvah, kjer so sodelovali tudi Albanci.
V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kažejo tudi določbe ZPIZ, ki v členih od 13 do 34 obravnavajo, kdo je lahko zavarovanec v tem zavarovanju oziroma kdo je lahko udeležen v zavarovalnem razmerju. Zavarovanec v nobenem primeru ni delodajalec, kar pomeni, da razmerje med zavodom in delodajalcem ni zavarovalno razmerje v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS.