Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni taksativno določeni pogoji, ki so procesne ali materialnopravne narave. Med drugim mora sodišče pred izdajo zamudne sodbe presoditi ali je tožbeni zahtevek sklepčen, se pravi, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbenih navedb, ki ne smejo biti v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Če so trditve tožeče stranke v nasprotju z dokazi, ki jih je sama predložila, sodišče zamudne sodbe ne more izdati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Okoliščini, da je tožnica strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču in da sta njena starša upokojena delavca prvega sodišča, ne utemeljujeta predlagane delegacije. Znanstvo s stranko ali z njenimi bližnjimi sorodniki samo po sebi ne utemeljuje dvoma v nepristranskost posameznih sodnikov.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe druge stopnje
V tožbi označena vrednost vseh treh v tej pravdi spornih desetin lastninske pravice znaša 1,620.000 SIT. Prvotoženec kot edini revident izpodbija tisti del sodbe druge stopnje, ki se nanaša na njemu naloženo obveznost, torej glede ene desetine napremičnine.
Vrednost tega revizijsko spornega dela ne presega zneska 1,000.000 SIT. Zato revizija ni dovoljena.
ZDSS člen 23, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3. ZDR (1990) člen 23, 100, 100/1, 100/1-3. SKPG člen 12.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih - postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca - presoja zakonitosti dokončne odločbe, izdane v predhodnem postopku
V 1. odstavku 23. člena ZDSS je določeno, da delavec, ki uveljavlja sodno varstvo zoper dokončno odločbo delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, ni dolžan postaviti določenega zahtevka, oziroma če ga postavi, sodišče nanj ni vezano. To pa ne pomeni, da sodišče z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki ni bilo predmet predsodnega postopka, odloča (namesto delodajalca) o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca, razen v primeru, ki ga zakon posebej določa (2. točka 1. odstavka in 3. odstavek 24. člena ZDSS). Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu, ne da bi bil izveden postopek ugotavljanja njegovega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, pomeni neposredno uporabo splošne in abstraktne norme iz 23. člena ZDR. Če v predsodnem postopku ni bila ugotovljena konkretna nezmožnost delavca, je odločitev delodajalca nezakonita.
Hujša kršitev delovnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja je podana, če so dokazani znaki kaznivega dejanja, ki ga obsega opis naveden v zahtevi za začetek disciplinskega postopka in v izreku sklepov disciplinskih organov. Takšna kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ, je podana tedaj, če so dokazani vsi bistveni znaki navedenega kaznivega dejanja (namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lažno prikazovanje dejanskih okoliščin, zmota delodajalca - tožene stranke, dejanje - nakazilo posojila v škodo delodajalca).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ocenjevanje delovne uspešnosti - odločanje ocenjevalne komisije
Posvetovanje članov ocenjevalne komisije pomeni izmenjavo njihovih mnenj, glasovanje pa izražanje mnenja posameznega člana tako, da je to zaznavno drugim članom komisije. Ocenjevalni postopek ni kršen, če posvetovanje in glasovanje ni bilo opravljeno zmotno.
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Do nesreče tožnika je prišlo pri delu na stroju, ki je nevarna stvar ter z obdelovanci in na način, ki je pomenil večjo nevarnost za nastanek poškodb. Poleg tega pa je sodišče ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ker ni bilo poskrbljeno za varno delo v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Tožnik ni imel opravljenega predpisanega preizkusa znanja iz varstva pri delu, zato pri takem stroju dela ne bi smel opravljati samostojno ter brez nadzora in ustrezne usposobljenosti za delo. Sodišče ni ugotovilo, da bi do nesreče prišlo zaradi trenutne nepazljivosti tožnika (ker je pogledal od stroja v trenutku nameščanja obdelovanca). Neposredni vzrok za nesrečo je bil predolgo in neustrezno nameščanje obdelovanca pod stiskalnico. Pravilna je zato odločitev obeh nižjih sodišč, da tožniku ni mogoče očitati sokrivde na podlagi tretjega odstavka 177. člena ZOR. To bi bilo tožniku mogoče očitati šele, če bi tožena stranka pred tem sama poskrbela, da bi bil tožnik vsaj ustrezno seznanjen z varnim načinom opravljanja (po ugotovitvah sodišča zahtevnejšega) dela in da bi bilo zagotovljeno učinkovito nadzorstvo. Odgovornost za nesrečo nosi v celoti tožena stranka sama na podlagi objektivne in tudi krivdne odgovornosti.
Za odločanje o tožbenem zahtevku občine za vračilo zneskov, ki jih je plačevala namesto tistega, ki je bil dolžan preživljati oskrbovanca v domu starejših, je pristojno redno sodišče.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse določene hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje delodajalca. Gre za alternativne možnosti, saj vsaka od njih, če se jo v postopku ugotovi, omogoča izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Ker je bilo v disciplinskem postopku pri delodajalcu ugotovljeno, da je zaradi ravnanja revidenta toženi stranki nastala škoda in da je prišlo do motnje v delovnem procesu, je bil izrek najstrožje disciplinske kazni v skladu z veljavnimi predpisi.
spor o pristojnost - dediči - prejemki iz naslova delovnega razmerja zapustnika
V primeru, ko dediči uveljavljajo plačilo neizplačanih prejemkov od zapustnikovega delodajalca, ne gre za individualni delovni spor po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 25, 26.ZUstS člen 45, 45/2.
razvrstitev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev - odločba Ustavnega sodišča RS - odprava določbe podzakonskega akta
Odločilno za sporno oceno je bilo dejstvo, da je lahko izredno napredovalo le omejeno število zaposlenih. In to ne glede na dejansko oceno po posameznih kriterijih, temveč s pavšalno določeno mejo v odstotku. Taka ureditev v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95 in 66/96) pa je bila v neskladju z Ustavo in zakonom, zaradi česar jo je Ustavno sodišče z odločbo št.
U-I-91/97 z dne 1.2.2001 ne samo razveljavilo, temveč odpravilo. Po drugem odstavku 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) Ustavno sodišče izpodbijani podzakonski predpis odpravi, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu št. 19/2001 dne 16.3.2001, torej pred odločanjem sodišča druge stopnje o pritožbi.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - obličnost
Pogoj za veljavnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja je z zakonom predpisana posebna obličnost. To pomeni, da je način prenehanja delovnega razmerja po 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR strogo formalen akt, ki ima pravni učinek samo tedaj, če ustreza vsebini te norme. V njem mora biti izražena resna in svobodna volja delavca, da mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, delodajalec pa s tako izraženo voljo soglaša.
Ugotavljanje drugega razloga in prenehanja delovnega razmerja na njegovi podlagi pomeni, da ni istovetnosti (identitete) med tožbenim zahtevkom (o katerem je bilo pravnomočno odločeno) in zahtevkom, ki je bil predmet obnove postopka. V obnovi postopka zatrjevana nova dejstva zato ne predstavljajo obnovitvenega razloga po določbi 10. točke 394. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti - strah
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je v primeru spora kot denarna obveznost določena šele s sodbo. Šele od tedaj dalje lahko tečejo zamudne obresti. V primerih ponovnega sojenja o odškodnini za nepremoženjsko škodo, bi v določenih primerih sicer lahko bil utemeljen zahtevek za priznanje zamudnih obresti že od prve sodbe dalje (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 419/98 z dne 31.3.1999, Zbirka odločb Civilnega oddelka Vrhovnega sodišča 1999, str. 178 do 181). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. V ponovljenem postopku je že tožnica sama zahtevek za negmotno škodo zvišala zaradi poteka časa od poškodb oziroma vložitve tožbe ter za upoštevanje spremenjenih razmer.
Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sme sodišče odmeriti odškodnino, če ugotovi tak poseg v duševno ravnovesje oškodovanca, da je bilo to bistveno porušeno in posledično terja denarno nadomestilo za njegovo duševno trpljenje. Strah mora biti intenziven, načeloma mora trajati dalj časa. Sekundarni strah, ali strah za izid zdravljenja se kot zaskrbljenost praviloma pojavi pri vsakem poškodovancu. Kot podlaga za odmero odškodnine pa bi morala biti izkazana do takšne mere, da presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
ZTPDR člen 8, 8/1, 75, 75/2, 75/2-5. ZDSS člen 24, 24/1-1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov, pomembnih za opravljanje dela
Delavcu ni mogoče očitati, da je zamolčal podatke o svojem zdravstvenem stanju, če v času sklepanja delovnega razmerja tudi sam še ni vedel za kasneje ugotovljeno bolezen.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - absolutna bistvena kršitev pravil disciplinskega postopka
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da revidentka tožniku v disciplinskem postopku ni dala možnosti, da se izjavi, ni mu omogočila pravice do predložitve dokazov in ni mu omogočila, da bi lahko primerno izpodbijal nasprotne dokaze. To je v nasprotju z načeli poštenega obravnavanja ko ima za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa stanovanja - pravica do uporabe - ekonomska skupnost - imetništvo stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ - smrt imetnika stanovanjske pravice - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Kadar po smrti imetnika stanovanjske pravice pred uveljavitvijo SZ potencialni imetnik stanovanjske pravice ni nasprotoval sklenitvi najemne pogodbe za stanovanje med lastnikom in drugim možnim upravičencem enakega statusa, niti ni istočasno v skladu z določbo tretjega odstavka 147. člena SZ zahteval odkupa stanovanja, je začela najemna pogodba učinkovati retroaktivno: z njeno sklenitvijo je bil uporabniku, ki je postal najemnik, podeljen status imetnika stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ, vključno s pravico do odkupa stanovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS21500
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.ZIKS člen 23, 23/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pripornik na prestajanju kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe
Če pripornik nastopi prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe, je glede na določbo 2. odstavka 23. člena ZIKS trajanje odvisno od njene pravnomočnosti in od zakonito podaljšanega pripora.
Ker je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora po izrečeni prvostopni sodbi, njene navedbe v zvezi z obtoženčevim statusom v zvezi s predčasnim prestajanjem kazni zapora, ki jo je nastopil iz pripora, ne vplivajo na zakonitost in pravilnost napadenega sklepa.
otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Ker tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, je tožena stranka, ki je zadevo vrnila organu prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno odločila. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko predlagal dokaze, ki jih je navajal v pritožbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Z navedbami, od kod obsojencu znesek, ki mu je bil zasežen, o izvoru listka s telefonsko številko enega od oškodovancev, o verodostojnosti izvedenskega mnenja ter o uporabnosti orodja, zaseženega obsojencu, zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti izrečene kazenske sankcije, ki je izrečena v okviru razpona, ki ga za posamezno kaznivo dejanje določa KZ, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati, saj je to zgolj pritožbeni razlog (4. točka 370. člena ZKP).