Kdo (od oseb, ki so v prvem odstavku 24. člena CZ navedene kot carinski zavezanec) je v posameznem primeru oseba, ki je odgovorna za plačilo carine, izhaja iz vložene carinske deklaracije.
Tožena stranka ima prav, ko trdi, da je sklenila s tožečo stranko le pogodbo o posredovanju, ki je pojmovno opredeljena v 813. členu ZOR. Prav tako ima prav, da ni imela niti od kupca niti od prodajalca pisnega pooblastila za sprejem izpolnitve obveznosti iz pogodbe. Tudi obe sodišči sta ugotovili, da je temu tako. Vendar pa sta tudi ugotovili, da je tožena stranka kljub temu, da pooblastila za to ni imela, delno izpolnitev vseeno sprejela. To pomeni, da ravno tožena stranka, ki se ukvarja s posredovanjem kot s svojo pridobitno dejavnostjo, ni spoštovala določbe 815. člena ZOR, na katero se v reviziji izrecno sklicuje.
ZPP (1977) člen 7, 7/2, 219, 496a. ZTLR člen 24, 25, 26.ZGJS člen 76, 76/1. ZPN (1976) člen 7, 7/1.ZSZ(1984) člen 15, 15/2.
preizkus pravilne ocene vrednosti spornega predmeta - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi - izvajanje novih dokazov - trditveno in dokazno breme - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - stavbno zemljišče in stavba - avtobusna postaja - pridobitev pravice uporabe - deklaratorna narava vpisa pravice uporabe v zemljiški knjigi - gradnja na tujem zemljišču
Pritožbeno sodišče ne sme po uradni dolžnosti odločiti, da je treba izvesti nove dokaze zaradi ugotovitve novih dejstev, relevantnih za odločitev po določbah zakona, prvič omenjenega v pritožbi, katerih glede na ugovore proti tožbenemu zahtevku v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo treba ugotavljati.
Pravna pravila o gradnji na tujem zemljišču urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Zato tožeča stranka na njihovi podlagi na spornem zemljišču ni mogla pridobiti pravice uporabe. Pravno zmotno je tudi odločanje, ki temelji na predpostavki, da sta lastninska pravica in pravica uporabe na družbeni lastnini tako podobni, da lahko imetnik pravice uporabe na stvari v družbeni lastnini uveljavlja na isti stvari tudi lastninsko pravico sklicujoč se na institute, ki urejajo pridobivanje lastninske pravice izven predpisov o lastninjenju družbene lastnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - prodaja delnic - izpodbijanje sklepov skupščine
Sklep skupščine delniške družbe izpodbija le oseba, ki je bila delničar v času sprejetja sklepa skupščine delniške družbe (prvi odstavek 366. člena ZGD).
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnilo zagovornikovo pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora, navedlo, da je potrebno razloge sklepa sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje obtoženca dobro ne glede na njegovo nezaposlenost, ocenjevati z vidika njegove sposobnosti priti do sredstev za preživljanje. Zato ni mogoče sprejeti stališča o obstoju precejšnjega nasprotja med navedbami v obtožnici, da je bil obtoženec brez redne zaposlitve in tako brez finančnih sredstev, kar bi mu onemogočalo vrnitev dolga, in med ugotovitvami napadenega pravnomočnega sklepa glede premoženjskih razmer obtoženca.
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBS člen 37. ZBH člen 4, 18, 31.
ugotavljanje pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko
Glede na določbo 23. člena ZPSS lahko pritožbo zoper odločbo prve stopnje (ki jo izda guverner) vložijo le konkretni predlagatelji stečajnega postopka, torej ne oni, ki sicer lahko predlagajo tak postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21463
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 395, 395/1, 421, 421/1, 424, 424/1.KZ člen 169, 169/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - upravičenci za vložitev - zakonec - rok za vložitev - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Glede na določbo 1. odstavka 395. člena ZKP mora imeti obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje razloge, s katerimi je opravljena presoja sklepov in stališč sodbe sodišča prve stopnje in nasprotnih pritožbenih stališč, vendar vselej tistih, ki zadevajo odločilna dejstva.
V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zadostuje golo sklicevanje na določeno kršitev zakona, ne da bi bilo pojasnjeno, s katerim konkretnim postopanjem jo je sodišče storilo.
Če obramba ne izkaže dovolj visoko stopnjo verjetnosti, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko odločilno vplivala na dejanske ugotovitve oziroma na spremembo ugotovljenega dejanskega stanja, zavrnitev le-teh ne pomeni kršitve 3. alinee 29. člena URS.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni -izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Zgolj zavračanje izvedenskega mnenja in posplošeno zatrjevanje, da mora biti podana možnost preverjanja tega mnenja s pritegnitvijo drugega izvedenca, ni podlaga, ki bi narekovala ugoditev takemu dokaznemu predlogu.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja zakonca - nepreskrbljenost kot pravni standard
Prejemanje pokojnine in invalidnine, občasni zaslužki in že v izvršbi izterjevana terjatev do tožnice v višini 7,125.000 SIT so okoliščine na podlagi katerih sta nižji sodišči pravilno sklepali, da pri tožencu ne gre za nepreskrbljenost kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine.
pritožba - meje pritožbenega preizkusa - pritožbeni razlogi - nepravilna uporaba materialnega prava - temelj odškodninske odgovornosti - višina odškodnine
V odškodninskem sporu, v katerem pritožnik ne oporeka popolnoma svoji odgovornosti in izrecno ne izpodbija višine odmerjene odškodnine, temveč le del temelja, sodišče druge stopnje ne sme po uradni dolžnosti poseči v odločitev o višini (odmero) odškodnine za posamezne oblike (nepremoženjske) škode. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi namreč sodišče po uradni dolžnosti le v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba za drugačno odločitev in s tem določa obseg izpodbijanja sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Toženec zatrjuje le, da naj bi bil v kazenskem postopku utemeljeno spoznan za krivega, zaradi česar "utemeljeno meni", da tudi v civilni pravdi ne bo deležen pravičnega sojenja", vse skupaj pa povezuje z dejstvom, da naj bi bil eden od tožnikov policist v kraju, ki ga zajema območje sodišča, pri katerem je bila tožba vložena. Te trditve pa ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21460
KZ člen 135, 135/2, 213, 213/3.ZKP člen 374, 374/1, 420, 420/2.
stek - realni stek - rop - posebno huda telesna poškodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ker je obsojenec z dvema izvršitvenima dejanjema (uporaba sile zoper oškodovanca zaradi protipravne prilastitve oškodovančevih premičnin in odvzem le-teh; pretepanje oškodovanca) uresničil dvoje prepovedanih posledic (protipravna prilastitev tujega premičnega premoženja; povzročitev za življenje oškodovanca nevarne telesne poškodbe, zaradi katere je oškodovanec umrl), gre pri njegovem ravnanju za realni stek dveh kaznivih dejanj - ropa in posebno hude telesne poškodbe. Pri tem pravno ni pomembno, v kakšnem časovnem razmaku sta bili kaznivi dejanji storjeni.
Po spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 59/96) - črtanje 62. člena in sprememba 63. člena - ni več alternativne možnosti, da lahko investitor sam opravlja strokovni nadzor. Tak nadzor mora zagotoviti s tem, da ga s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.
Ocena ustreznosti kandidata, ki se prijavi na razpisano prosto mesto sodnika, se sestavi ob upoštevanju kriterijev, ki so izrecno navedeni v 29. členu ZSS. Le ocena o izpolnjenih vseh kriterijih iz 29. člena ZSS je podlaga za pozitivno odločitev o kandidaturi za sodnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21560
KZ člen 180, 180/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni bistveno, ali je oškodovanka vedela, da gre za posilstvo v kazenskopravnem smislu, pač pa je za presojo o tem, ali je obsojenec storil očitana kazniva dejanja posilstva, pomembna izpoved oškodovanke o tem, v kakšnih okoliščinah je obsojenec dosegel spolno združitev z njo.
ZOR člen 312, 312/2, 313. ZPP (1977) člen 35, 39, 39/1, 392, 497, 497/1.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - objektivna kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - vračunavanje obresti in stroškov
ZOR določa v 312. členu vrstni red vračunavanja obveznosti, če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, tisto, kar je dolžnik izpolnil pa ne zadostuje, da bi se mogle poravnati vse. V okviru posamezne terjatve pa se poravnajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica (313. člen ZOR).
kazniva dejanja zoper pravni promet - overitev lažne vsebine
Razlaga, da je obsojenka pri registraciji osebnega avtomobila le posodila svoje osebne podatke, ni sprejemljiva glede na to, da je podpisala račun, prav tako zapisnik o tehničnem pregledu avtomobila, na podlagi teh listin, katerih vsebina ni bila resnična, pa ji je bilo izdano prometno dovoljenje, ki je izkazovalo njeno lastništvo avtomobila, pri čemer se je pri registraciji izkazala celo s svojo osebno izkaznico. Zato zgolj dejstvo, da je bil soobsojeni tedaj navzoč in naj bi fizično predal ponarejene listine, ni odločilno za oceno obsojenkinega ravnanja v smislu kaznivega dejanja po 1.