pritožba - meje pritožbenega preizkusa - pritožbeni razlogi - nepravilna uporaba materialnega prava - temelj odškodninske odgovornosti - višina odškodnine
V odškodninskem sporu, v katerem pritožnik ne oporeka popolnoma svoji odgovornosti in izrecno ne izpodbija višine odmerjene odškodnine, temveč le del temelja, sodišče druge stopnje ne sme po uradni dolžnosti poseči v odločitev o višini (odmero) odškodnine za posamezne oblike (nepremoženjske) škode. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi namreč sodišče po uradni dolžnosti le v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba za drugačno odločitev in s tem določa obseg izpodbijanja sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Toženec zatrjuje le, da naj bi bil v kazenskem postopku utemeljeno spoznan za krivega, zaradi česar "utemeljeno meni", da tudi v civilni pravdi ne bo deležen pravičnega sojenja", vse skupaj pa povezuje z dejstvom, da naj bi bil eden od tožnikov policist v kraju, ki ga zajema območje sodišča, pri katerem je bila tožba vložena. Te trditve pa ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
Če oseba (kar je pravnomočno ugotovljeno) ni nikoli pridobila državljanstva DF Jugoslavije oziroma FLR Jugoslavije in s tem slovenskega državljanstva po Zakonu o državljanstvu DF Jugoslavije oziroma FLR Jugoslavije, ne more biti upravičenka za vračanje premoženja po ZDen, saj ji jugoslovansko državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano niti z zakonom niti z mednarodno pogodbo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev - družinski člani
Ker tožničin mož ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je pogoj iz prvega odstavka spremenjenega 7. člena ZZVN (5. člen ZZVN-D), saj je umrl leta 1978, tožnica tudi kot družinski član ne izpolnjuje pogojev za priznanje tega statusa.
Neobrazloženo pritožbo pritožbeno sodišče preizkusi samo glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 72. člena ZUS).
pogoji za priznanje azila - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Ker gre pri tožniku za izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni, izrečene (tudi) za nepolitično kaznivo dejanje, ne obstojijo pogoji za priznanje azila.
Ker je tožnik z eno tožbo iztoževal vrnitev dvanajstih posojil, gre za objektivno kumulacijo zahtevkov z različnimi dejanskimi podlagami v smislu drugega odstavka 41. člena oz. drugega odstavka 182. člena ZPP. V takih primerih (sporih) je za določitev stvarne pristojnosti sodišča in za pravico do revizije pomembna vrednost vsakega posameznega posojila (oziroma zneska). Noben od iztoževanih posameznih zneskov posojil pa ni presegal vrednosti enega milijona tolarjev (ker je najvišje posamezno posojilo znašalo 5.000 DEM, to je manj kot 600.000 tolarjev ob vložitvi tožbe).
Sklepi občinskega sveta o imenovanju ali o razrešitvi članov delovnih teles občinskega sveta niso upravni akti, ker ne vsebujejo odločitve o pravici, obveznosti ali koristi.
prezgodnja tožba - procesne predpostavke za tožbo, vloženo po drugem odstavku 61. člena ZUS
Procesne predpostavke za tožbo po drugem odstavku 61. člena ZUS so: posebna zahteva za izdajo odločbe in potek sedemdnevnega roka. Če te niso podane, je tožba vložena prezgodaj in se zavrže.
Gradnja stanovanjske hiše na zemljišču, ki se nahaja v I. območju kmetijskih zemljišč, ni dopustna. Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč na takem zemljišču izjemoma dopustna le gradnja objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, in objektov širšega družbenega pomena. Gradnja stanovanjske hiše ni tak poseg.
obseg izpodbijanja v reviziji - nova dejstva in novi dokazi
Po določbi 3. odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, po določbi 372. člena ZPP pa smejo stranke navajati v reviziji nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Tožnik tako v reviziji načenja nekaj, kar ni bilo predmet obravnavanja niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbenem postopku.
Sodišči prve in druge stopnje pravilno ravnali, da sta pri odločanju o ugovoru omejene zavarovalne vsote primerjali izplačano odškodnino v konkretnem škodnem dogodku v avgustu 1988 z zavarovalno vsoto v času sojenja, saj sta tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo določali po razmerah v času sojenja. Pravilno sta upoštevali tudi namen obveznega zavarovanja v prometu in dejstvo, da mora zavarovanje kriti običajne škode. Kadar gre za večja vozila, ki so zaradi večje mase in prevoza blaga ali več oseb tudi bolj nevarna, so zavarovalne vsote višje in morajo kriti tudi večje škode. Revizijsko sodišče se strinja tudi z razlago pritožbenega sodišča, da bi pomenila zavrnitev tožbenega zahtevka diskriminacijo tožnikov. Zavarovalnica, ki se sklicuje na načela, zapisana v ZOR, mora upoštevati vsa temeljna načela in za obe pravdni stranki. Načelo enakosti iz 14. in 22. člena URS pa bi bilo kršeno, če bi zaradi tega, ker je tožena stranka leta zavlačevala z izplačilom odškodnine tožnikoma, drugi oškodovanci, ki so trpeli manjše škode in so bile hitro likvidirane, prejeli odškodnino, tožnika, ki sta v nesreči trpela zares hudo škodo, saj sta izgubila zdravje in najbližje svojce, pa ničesar.
Če se izvaja javni prevoz, ki ima elemente linijskega prevoza, je to podlaga, na podlagi katere lahko inšpektor za ceste izreče ukrep prepovedi opravljanja takega prevoza.
Posplošeni ugovori pritožnikov, da se ne strinjajo s presojo vplivov na okolje, ne da bi zatrjevali, da je in v čem konkretno presoja vplivov na okolje, kot izhaja iz poročila o vplivih na okolje, napačna, ne morejo vplivati na drugačno odločitev o stvari.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zakonec žrtve - družinski član
Če je mož tožnice umrl leta 1982, pomeni, da ni umrl v okoliščinah, ki jih določa ZZVN. Zato tožnica na takšni podlagi ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja (družinskega člana).
Sodišči sta individualizirali obseg tožničinega trpljenja. Individualizacija je pomembna zato, ker ljudje ne čutimo enako in se različno odzivamo na bolečino in na tuje okolje, zlasti velike razlike med ljudmi se kažejo pri duševnih posledicah zaradi poškodbe. Te se lahko odražajo kot strah ali kot duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnost, ki so močno odvisne od posameznega oškodovanca in od njegovega načina življenja.
dovoljenost revizije - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov zoper istega toženca - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če imajo zahtevki v tožbi proti istemu tožencu različno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka. V obravnavani zadevi nobeden od tožbenih zahtevkov ne presega mejnega zneska, določenega za dovoljenost revizije.
Če na zemljišču stoji trajni objekt investitorja in se to zemljišče ne vrača v naravi, vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka ne more izpodbijati izdanega gradbenega dovoljenja le z zatrjevanjem ničnosti pogodbe, ki je podlaga investitorjeve pravice uporabe stavbnega zemljišča in z uveljavljanjem določbe ZDen o ničnosti.