Tožena stranka na nasprotno tožbo ni odgovorila v 30 dneh od vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP). Druge navedbe in podatki v spisu ne morejo nadomestiti odgovora na tožbo. Vsebino odgovora na tožbo določa 278. člen ZPP in sicer, da mora biti obrazložen in da mora navajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Tožena stranka mora odgovoru priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru. Stališče, da je tožena stranka vnaprej odgovorila na tožbo, ni sprejemljivo. Vnaprej ni mogoče odgovarjati na vlogo, ki je ni in za katero se ne ve, ali sploh bo in kakšna bo. Volje strank in njenih predlogov ni mogoče domnevati; stranka jih mora jasno izraziti v obliki, vsebini in rokih, ki jih določa zakon.
Pravna podlaga za odločitev o dovolitvi priglašenih del je Odlok o pomožnih objektih, ki velja v času izdaje prvostopne odločbe. Zato se tožnik ne more sklicevati na prejšnji odlok, čeprav je ta v času priglasitve del še veljal.
zadržanje izvajanja odločitve občinskega sveta po županu
Kadar župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, mora v smislu 6. odstavka 33. člena ZLS predlagati temu svetu, da ponovno odloči o tej odločitvi.
Če je tožnik s tožbo v upravnem sporu uspel in je sodišče odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo v ponoven postopek, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, ker si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zvezi s 16. členom ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, nedovoljena.
Ker v obravnavanem primeru, ko je izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je le-ta odločala o obveznostih tožeče stranke na podlagi določb ZZavar, upravni spor ni dopusten, tudi ni podlage za obravnavanje predlagane začasne odredbe po 69. členu ZUS.
Upravni organ prve stopnje in tožena stranka niti v 123. členu ZVojI in ne v drugih zakonskih določbah nista imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 90. ZDSS člen 24, 24/1-2.
disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa
Če disciplinski organi delodajalca pri odločitvi o izreku disciplinskega ukrepa niso upoštevali vseh pomembnih olajševalnih okoliščin, so zmotno uporabili materialno pravo in je njihova odložitev nezakonita. Sodišče tako odložitev lahko spremeni in ob upoštevanju vseh olajševalnih okoliščin, izvršitev izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odloži.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - izredna pravna sredstva - revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Ker tožnica pa v postopku pred sodiščem prve (in druge) stopnje zakonskih zamudnih obresti nikoli ni opredelila kot glavnico (jih kapitalizirala) je za odločitev o vrednosti spornega predmeta upoštevati samo vrednost glavnega zahtevka.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 8, 8/1, 9, 9/2.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Če delodajalec tudi v postopku pred sodiščem ni dokazal obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ni podlage za prenehanje delovnega razmerja. Resnega razloga ni, če obstaja dvom o tem, ali je delavec res neopravičeno izostal z dela.
Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja člen 66, 66-1.ZZ člen 29, 45.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - imenovanje disciplinske komisije - vezanost disciplinske komisije in sodišča na opis kršitve v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka
Razdelitev pristojnosti med različnimi organi pravne osebe je posledica njihove različne vloge v delitvi dela in obveznosti ter odgovornosti pri poslovanju pravne osebe. Pri tem ne gre za vprašanje nadrejenosti in podrejenosti, pač pa za nezakonito odločitev, če en organ sprejme odločitev, ki je v pristojnosti drugega organa. Svet zavoda ima v razmerju do direktorja zavoda le tiste pristojnosti, ki jih določajo zakon, ustanovitveni akt ter statut in splošni akti zavoda, ne more pa izven teh okvirov prevzemati njegovih pristojnosti, pa čeprav se direktor s tem strinja.
Niti disciplinski organi niti sodišče niso vezani na pravno kvalifikacijo očitane disciplinske kršitve, so pa v celoti vezani na opis kršitve. Izrekanje disciplinskih ukrepov mimo opisa dejanja v zahtevi, ne pred disciplinskimi organi, ne pred sodiščem, ni dopustno, pri čemer slednje lahko pomeni celo odločanje v škodo delavca, ki je sodni postopek začel.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - postopek v socialnih sporih - odločba pristojnega organa o pritožbi stranke - izdaja odločbe v zakonitem roku - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Po 3. odstavku 32. člena ZDSS ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, preden so potekli v 1. odstavku istega člena določeni roki. To pomeni, da je iztek zakonskih rokov za odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesna predpostavka, to je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je dovoljena vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da lahko pri dizelskem motorju pride do povratnega udara pri zagonu motorja, da se je to večkrat dogajalo in da se je to zgodilo tudi v spornem primeru, je pravilen zaključek sodišča, da je motokultivator pri vžiganju motorja stvar, iz katere izhaja večja nevarnost za okolico (delavca), kar pomeni objektivno odgovornost za škodo imetnika stvari (174. člen ZOR).
invalidnost - invalidsko mnenje - razvrstitev v kategorijo invalidnosti
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pri revidentu ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in da še vedno lahko opravlja drugo ustrezno delo z omejitvami, pri njem ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, kar pomeni, da ga ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti.
Na podlagi izvedenskih mnenj ni mogoče zaključiti, da je njegova ugotovljena invalidnost posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, pač pa bolezni in poškodbe izven dela v enakem odstotku.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je imel sodelavec ob enako ocenjeni delovni uspešnosti višjo strokovno izobrazbo od revidentke, kar ob upoštevanju določb 36b člena ZDR in ustreznih določb Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo pomeni, da je v primerjavi z revidentko izpolnjeval pogoje, določene za ohranitev delovnega mesta.
prenehanje delovnega razmerja - redna likvidacija družbe - delovno razmerje pri delodajalcu
V primeru, ko sklep o prenehanju družbe sprejme skupščina (družbeniki), izvede postopek za svojo (redno) likvidacijo družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah. Ker v tem primeru ZGD nima posebnih določb, preneha delovno razmerje delavcem v takih primerih lahko le pod pogoji in na način, ki jih določata Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in Zakon o delovnih razmerjih (77. člen ZTPDR). Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ima posebne določbe o prenehanju delovnega razmerja le v postopku ali sodne likvidacije.
nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Iz določbe 1. odstavka 150. člena ZKP sledi, da izvajanje posebnih ukrepov vključuje položaj, v katerem so s kriminalno dejavnostjo osebe, zoper katero so ukrepi odrejeni, povezane tudi druge osebe. V primerih odkritja teh drugih oseb in kaznivih dejanj, ki so jih storile, se na navedeni način zbrani podatki in dokazi lahko uporabijo v kazenskem postopku, ki teče zoper njih.
Tožnica ni upravičena do plačila nove odškodnine, ker ZOR ne omogoča, da bi oškodovani prejel odškodnino dvakrat. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica po pisnih pogajanjih med pravdnima strankama in ob pomoči svoje pooblaščenke podpisala sporazum, v katerem se je s toženo stranko sporazumela, da odškodnina za škodo, povzročeno ob gradnji plinovoda znaša 5.000 din, in se je s podpisom tega sporazuma izrecno odpovedala kakršnikoli dodatni zahtevi iz dotedanje gradnje plinovoda, je sodišče pravilno upoštevalo pisno sklenjeni sporazum za poravnavo med pravdnima strankama. Po 1093. členu ZOR jo je štelo za dvostransko pogodbo, ki je veljavna, saj je nobena od pogodbenih strank doslej ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je tudi natančno preverilo morebitne razloge za ničnost pogodbe, na katero mora po 109. členu ZOR paziti po uradni dolžnosti, a jih ni našlo.