SZ člen 116, 116/1, 116/3. ZTLR člen 21, 22, 23.ZPP člen 2, 2/1, 285, 286, 298.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lasti - solastninska pravica na stanovanju - vlaganja v nepremičnino - adaptacija stanovanja - imetništvo lastninske pravice - vsebina tožbe - načelo dispozitivnosti
Po tretjem odstavku 116. člena SZ so lahko občani pridobili solastninski delež na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo le v primerih, če so za pridobitev stanovanjske pravice poleg lastne udeležbe prispevali še z dodatnimi denarnimi ali materialnimi vlaganji. Torej ta pravna podlaga odpade v primerih, ko so že postali imetniki stanovanjske pravice.
Pravne podlage iz prvega odstavka 116. člena SZ ni mogoče uporabiti, kadar je stanovalec s preureditvami zgolj preurejal že prej obstoječe stanovanje, v katerem je bil imetnik stanovanjske pravice. Stanovanje je moralo biti pridobljeno s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši, torej v primerih, ko je stanovanje šele nastalo iz ali na skupnih prostorih (zato prvi odstavek 116. člena SZ pozna nastanek le lastninske pravice in ne tudi solastninske).
URS člen 23.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 207, 207/5, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - sklep o podaljšanju pripora - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - sojenje v razumnem roku - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dveletni rok iz 5. odstavka 207. člena ZKP se računa do izreka obsodilne sodbe pred prvostopenjskim sodiščem in ne do pravnomočno zaključene zadeve.
Obtoženec naj bi bil član dobro organizirane skupine storilcev, ki naj bi se ukvarjala s prevozi in organizacijo prevozov večjih količin heroina iz držav vzhodne v države zahodne Evrope in ki naj bi ji pripadal obtoženec kot organizator prevozov, kar kaže na to, da je užival veliko zaupanje sostorilcev. Te okoliščine ne govorijo zgolj o teži kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi, temveč kažejo tudi na njegove osebne lastnosti, pomembne pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
Obtožnica je glede kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obtoženi, postala pravnomočna, zato zadošča, da se sodišče glede utemeljenosti suma sklicuje nanjo.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 200, 200/2, 420, 420/2.
pripor - trajanje pripora - sojenje v razumnem roku
Pri ugotavljanju morebitne kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je treba upoštevati konkretne okoliščine primera, med drugim zapletenost zadeve, ravnanje stranke v postopku in ravnanje sodišča, dolžino pripora, če je obtoženec v priporu, sorazmernost med priporom in naravo kaznivega dejanja ter kaznijo, ki jo je v primeru obsodilne sodbe mogoče pričakovati, kot tudi materialne, moralne in druge posledice pripora za priprtega.
Tožnica ni upravičena do plačila nove odškodnine, ker ZOR ne omogoča, da bi oškodovani prejel odškodnino dvakrat. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica po pisnih pogajanjih med pravdnima strankama in ob pomoči svoje pooblaščenke podpisala sporazum, v katerem se je s toženo stranko sporazumela, da odškodnina za škodo, povzročeno ob gradnji plinovoda znaša 5.000 din, in se je s podpisom tega sporazuma izrecno odpovedala kakršnikoli dodatni zahtevi iz dotedanje gradnje plinovoda, je sodišče pravilno upoštevalo pisno sklenjeni sporazum za poravnavo med pravdnima strankama. Po 1093. členu ZOR jo je štelo za dvostransko pogodbo, ki je veljavna, saj je nobena od pogodbenih strank doslej ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je tudi natančno preverilo morebitne razloge za ničnost pogodbe, na katero mora po 109. členu ZOR paziti po uradni dolžnosti, a jih ni našlo.
Dejanska podlaga tožbe (toženčeva odgovornost za prometno nesrečo in vožnja pod vplivom alkohola) je utemeljevala tožbeni zahtevek.
Tožnica v tožbi ni zatrjevala vzročne zveze in ji tega glede na splošne pogoje tudi ni bilo treba zatrjevati. Tudi razlogi tožbi priložene prvostopne kazenske sodbe niso v nasprotju s trditvami v tožbi, saj prav iz razlogov prvega odstavka na deseti strani sodbe (na katere se toženec šele v reviziji opredeljeno sklicuje) izhaja, da izvedenec ugotavlja, da je imel sedanji toženec v času prometne nesreče v krvi nedvomno več kot 0,5 g/kg alkohola.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožeča stranka je navedla v tožbi vrednost spornega predmeta 150.000 din. Tega ni spremenila s kasnejšima rezširitvama tožbenega zahtevka. Toženec navedbi vrednosti spornega predmeta ni ugovarjal in tudi sam v svoji nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta.
Na pravico do revizije kasnejše spremembe navedbe vrednosti spornega predmeta pri nespremenjenem tožbenem zahtevku nimajo vpliva. Zato revizijska navedba vrednosti spornega predmeta 2.000.000 SIT ne vpliva na dovoljenost revizije.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - starost oškodovanca
Po oceni revizijskega sodišča je nekaj višja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot jo je priznalo sodišče druge stopnje utemeljena zaradi tega, ker je bil tožnik trajno prizadet v starosti komaj 28 let, in ker bo zaradi ugotovljenih posledic težje opravljal vrsto opravil na posestvu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti glede kršitev zakona sklicuje na pritožbo, Vrhovno sodišče takih kršitev ne presoja. Takšna navedba kršitev v zahtevi namreč ne zadošča kriterijem določbe 1. odstavka 424. člena ZKP.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - prošnja za preložitev naroka
Bistvena kršitev, navedena v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le tedaj, če sodišče z nezakonitim postopanjem odvzame možnost obravnavanja. V obravnavanem primeru sodišče toženki ni odvzelo možnosti obravnavanja. Razlog za neudeležbo na obravnavi je nastal pri njej in pri tem sodišču ni mogoče očitati nobene nezakonitosti.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - domneva vzročnosti - padec na vinas ploščicah - krivdna odgovornost
Pojma: nevarna stvar in nevarna dejavnost sta pravna standarda in pri njuni uporabi mora sodišče natančno analizirati dejansko stanje v konkretnem primeru ter vrednostno oceniti posamezna dejstva v sistemu civilnopravne odgovornosti. Pri tem si lahko pomaga tudi s sodno prakso, ki upošteva:
- nevarnost stvari ali dejavnosti kot take, kar pomeni v konkretnem primeru veliko drsnost vinas ploščic samih po sebi;
- potrebno pazljivost pri uporabi stvari ali izvajanju dejavnosti, kar se v konkretnem primeru odraža kot potrebna pazljivost pri hoji; - in nenazadnje tudi pričakovanost nesrečnih dogodkov, torej pogostnost zdrsov, padcev in poškodb.
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnika, nevarna stvar (drugi odstavek 154. člena 173. člen ZOR.). To bi lahko bila spolzka tla na delovnem mestu, ki bi bila mokra, mastna ali bi polzela. Toda v konkretnem primeru sodišči nista ugotovili, da bi bila tla mokra ali prekomerno spolzka, in po splošnem vedenju suhe vinas ploščice niso tako spolzke, da bi jih sodna praksa štela za nevarno stvar. Samo dejstvo padca in poškodbe pa ni podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost imetnika obrata, kjer je prišlo do poškodbe.
URS člen 29, 29-4.ZKP člen 420, 420/2, 395, 395/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Nestrinjanje z dokazno oceno v izpodbijanih sodbah pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
neupravičena pridobitev - kondikcija - znižanje odškodnine na revizijski stopnji - vrnitev preveč plačane odškodnine zavarovalnici - pravno mnenje
Zaradi znižanja odškodnine na revizijski stopnji je naknadno odpadla pravna podlaga za del že plačane odškodnine. Pomemben je čas plačila. Takrat je bil utemeljeno izplačan tudi sporni del odškodnine. Zato ne gre za izjemo, ko ni mogoče zahtevati vrnitve neupravičeno pridobljenega.
Nična je po prvem odstavku 103. člena ZOR med tožencema sklenjena pogodba, ker sta oba vedela za nedopustnost sklenitve posla, ker sta ravnala v slabi veri, nista upoštevala načela vestnosti in poštenja:
ker sta pogodbo sklenila še zato, da bi z njo izigrala tožnika, (kar kaže še na ničnostni razlog iz drugega odstavka 53. člena ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti na vrhovno sodišče
Prenos pristojnosti po 67. členu ZPP je mogoč le od enega stvarno pristojnega sodišča na drugo sodišče iste stvarne pristojnosti.
Vrhovno sodišče ni stvarno pristojno odločati o pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ker nima položaja sodišča druge stopnje v smislu tretjega odstavka 333. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je sodnica, ki je najprej vodila ta pravdni postopek, prenehala opravljati sodniško službo in postala družbenica v odvetniški družbi obeh odvetnikov, ki zastopata toženko, ne predstavlja nobenega od razlogov iz 67. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21436
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 335, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje priče - goljufija - neprimeren poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če obstaja nasprotje med pravno relevantnimi dejstvi. To nasprotje je podano predvsem takrat, kadar se dejstva, ki tvorijo dejanski temelj sodbe, medsebojno izključujejo.
Če obramba v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenčevo pravico obrambe, mora v vseh pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper odločitev o zavrnitvi dokazov, s konkretnimi navedbami izpodbijati utemeljitev sodišča glede nepotrebnosti izvedbe takšnega dokaza in verjetno izkazati njegovo pravno relevantnost.
ZKP člen 5, 201, 201/1-1, 420, 420/2.ZS člen 110, 110/2.
pripor - begosumnost - sklep o podaljšanju pripora - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrepi - pravna mnenja sodišč z območja nekdanje SFRJ - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščin, ki so bile s potrebno stopnjo verjetnosti med postopkom že ugotovljene in se je sodišče nanje oprlo, ko je odločalo o priporu, v nadaljnjih sklepih o podaljšanju pripora ni treba znova podrobno obrazlagati, če se niso spremenile. Zadošča že, če se sodišče sklicuje nanje.
Ker so po 2. odstavku 110. člena ZS za senate Vrhovnega sodišča obvezna le pravna mnenja, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, je sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na pravna mnenja drugih sodišč v takratni skupni državi (SFRJ) kot zavezujoča brezpredmetno.
S tem ko je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za potek kazenskega postopka, je izrazilo tudi svoje stališče, da z milejšimi ukrepi obtoženkine navzočnosti v postopku ni mogoče zagotoviti. Zato ni bilo dolžno posebej obrazlagati, zakaj šteje, da temu smotru ponujena varščina ne more zadostiti.