nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Iz določbe 1. odstavka 150. člena ZKP sledi, da izvajanje posebnih ukrepov vključuje položaj, v katerem so s kriminalno dejavnostjo osebe, zoper katero so ukrepi odrejeni, povezane tudi druge osebe. V primerih odkritja teh drugih oseb in kaznivih dejanj, ki so jih storile, se na navedeni način zbrani podatki in dokazi lahko uporabijo v kazenskem postopku, ki teče zoper njih.
ZKP člen 5, 201, 201/1-1, 420, 420/2.ZS člen 110, 110/2.
pripor - begosumnost - sklep o podaljšanju pripora - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrepi - pravna mnenja sodišč z območja nekdanje SFRJ - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščin, ki so bile s potrebno stopnjo verjetnosti med postopkom že ugotovljene in se je sodišče nanje oprlo, ko je odločalo o priporu, v nadaljnjih sklepih o podaljšanju pripora ni treba znova podrobno obrazlagati, če se niso spremenile. Zadošča že, če se sodišče sklicuje nanje.
Ker so po 2. odstavku 110. člena ZS za senate Vrhovnega sodišča obvezna le pravna mnenja, ki jih sprejme občna seja Vrhovnega sodišča, je sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na pravna mnenja drugih sodišč v takratni skupni državi (SFRJ) kot zavezujoča brezpredmetno.
S tem ko je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za potek kazenskega postopka, je izrazilo tudi svoje stališče, da z milejšimi ukrepi obtoženkine navzočnosti v postopku ni mogoče zagotoviti. Zato ni bilo dolžno posebej obrazlagati, zakaj šteje, da temu smotru ponujena varščina ne more zadostiti.
Če vrednost spornega predmeta v gospodarskem (premoženjskem) sporu ne presega 5.000.000,00 SIT, revizija zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep, da se šteje napoved pritožbe za umaknjeno, ni dovoljena.
trditveno breme - navedba dejstev - vsebina pritožbe - uporaba materialnega prava
Pritožnik je v pritožbi zgolj izrazil svoje pravno mnenje, da nasprotna stranka ni pošteno in vestno izpolnjevala obveznosti in da je zlorabila pravice, ni pa zatrjeval dejstev, ki bi utemeljevala v pritožbi izraženo mnenje, čeprav bi to moral (tretji odstavek 105. člena ZPP). Ker iz pritožbe ni bilo razvidno, na katera dejstva opira pritožnik svoje mnenje, je pritožbeno sodišče ravnalo prav, ker se z očitanimi kršitvami ni ukvarjalo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21436
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 335, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje priče - goljufija - neprimeren poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če obstaja nasprotje med pravno relevantnimi dejstvi. To nasprotje je podano predvsem takrat, kadar se dejstva, ki tvorijo dejanski temelj sodbe, medsebojno izključujejo.
Če obramba v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenčevo pravico obrambe, mora v vseh pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper odločitev o zavrnitvi dokazov, s konkretnimi navedbami izpodbijati utemeljitev sodišča glede nepotrebnosti izvedbe takšnega dokaza in verjetno izkazati njegovo pravno relevantnost.
URS člen 29, 29-4.ZKP člen 420, 420/2, 395, 395/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Nestrinjanje z dokazno oceno v izpodbijanih sodbah pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za izdajo dopolnilne odločbe ni bilo podlage, saj je bilo s prejšnjo odločbo odločeno o tistem delu nepremičnine, ki je v uporabi ustrezne institucije, to je o tistem delu, o katerem je bilo ponovno odločeno z dopolnilno odločbo. Zato je dopolnilna odločba že zaradi tega nezakonita.
Subsidiarno sodno varstvo po tretjem odstavku 1. člena, v zvezi s prvim odstavkom 62. člena ZUS je dovoljeno samo v primerih, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper procesni sklep ni dovoljena pritožba, sodno varstvo zoper ta sklep pa je zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončno odločbo, s katero bo v upravnem postopku odločeno o glavni stvari.
stvarna pristojnost - akt, ki ureja posamična razmerja
Čeprav izpodbijani akt tožene stranke določa položajne oznake zaposlenih na posameznih delovnih mestih, je ta ureditev splošna in abstraktna, saj velja oz. bo veljala ne glede na to, kdo je oz. bo razporejen na določeno delovno mesto, opredeljeno v izpodbijanem aktu. Zato ne odloča o konkretnem posamičnem razmerju in z vidika stvarne pristojnosti upravnega sodišča, ne gre za akt v smislu določbe 4. odstavka 1. člena ZUS.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
ZUN člen 46, 46/2, 46/3.ZUP člen 274, 274/2. ZUS člen 72, 72/3.
določitev funkcionalnega zemljišča
Sodišče se mora pri presoji zakonitosti odločbe, s katero je pristojni organ odpravil odločbo po nadzorstveni pravici, omejiti le na presojo izpolnjenosti pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
V Zakonu o tujcih, niti v Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v RS, ni podlage za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po uradni dolžnosti. Postopek za izdajo tega dovoljenja se začne na prošnjo.
izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zahteva za varstvo zakonitosti trdi, da bi sodišče tudi po lastni presoji moralo izvesti dokaz z izvedencem na način, naveden v zahtevi. Zagovornica pa pri tem prezre, da sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost (1. odstavek 18. člena ZKP). Ker je izvedlo dokaze, za katere je ocenilo, da so pravno relevantni - tudi tiste, za katere je presodilo, da so odločilni za oceno obsojenčevega zagovora in oceno verodostojnosti oškodovankine izpovedbe -, ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z navedbo, da ugotovitev sodišča, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja prišteven, ni pravilna, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni, se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne ugotavlja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - odškodninski spor - dokazovanje
Tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od vsega začetka tožila vse tožene osebe v eni pravdi (prvi odstavek 191. člena ZPP), a te pravice ni izrabila. Zato ne gre za izjemno situacijo, v kateri bi moralo odločati Vrhovno sodišče.