ZDVDTP člen 9. ZDSS člen 5, 5-4. ZUS člen 72. ZPP (1977) člen 354, 354-4.
stvarna pristojnost
Dodatek za tujo nego in pomoč iz 9. člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, je po svoji naravi in vsebini socialni prejemek. O sporih, ki se nanašajo na družinske in socialne prejemke, je pristojno odločati socialno sodišče. Ker je upravno sodišče odločilo o sporu zaradi pravice do dodatka za tujo nego in pomoč, za te spore pa je stvarno pristojno drugo sodišče, je podana bistvena kršitev določb postopka.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prepovedan prehod čez državno mejo - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ilegalno spravljanje ljudi čez državno mejo že samo po sebi predstavlja nevarnost za ljudi zaradi stalne možnosti nastanka nepredvidljivih zapletov pri prehodih čez mejo in tudi zaradi slabih pogojev, v katerih poteka njihovo izvajanje, in sta tako ogrožena njihova varnost kot tudi zdravje ljudi, ki se na tak način spravljajo čez mejo. Poleg tega pa morajo za opravljanje takih "uslug" plačevati glede na njihovo socialno stanje visoke denarne zneske.
izvršba na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ugotovljeno je, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti drugemu tožencu na nepremičnine vl. št. 31 k.o..., da sta to nepremičnino pridobila drugi toženec in tretja toženka z veljavno in formalno popolno prodajno pogodbo od prve toženke, da ta listina obstoja, je pa tožnica nima. Pri takem stanju stvari je 168. člen ZIZ pravna podlaga za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
ZOR člen 186, 189, 189/2, 200, 203, 277, 324.OZ člen 299.
telesne bolečine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelno pravno mnenje - individualizacija odškodnine - zakonske zamudne obresti - pravična odškodnina kot pravni standard - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - odškodnina za gmotno in negmotno škodo
V zvezi z izvajanjem revizije tožeče stranke o zapadlosti terjatev za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se sodišče v celoti strinja s tem, da pride tožnik v zamudo tedaj, ko obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik zahteva od njega, naj izpolni obveznost (324. člen ZOR oziroma 299. člen sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika (OZ). Toda vse navedeno pri doslej uveljavljeni sodni praksi ni vplivalo na datum, od katerega so sodišča prisojala zamudne obresti. Argumenti, ki jih ponuja revizija, so strokovno utemeljeni in prepričljivi, toda pri spremembi uveljavljene sodne prakse je treba upoštevati, da morajo biti enaki primeri obravnavani enako, različni pa različno. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26.06.2002 sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem je mogoče priznati zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo od uveljavitve OZ dne 01.01.2002 dalje. Pravno mnenje določa tudi obrestno mero zamudnih obresti, tako da v času veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO - A Ur. l. RS, št. 109/2001) ni dvojne valorizacije.
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je bila tožnica nezmožna za delo le en mesec, med obravnavo dne 02.03.2000 pa sta se pravdni stranki sporazumeli "da pripada tožnici na račun materialne škode 70.000 tolarjev do sedaj" in nista navedli datuma, od katerega naj tečejo obresti, je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo tožeči stranki iz naslova premoženjske škode 70.000 tolarjev in obresti od prvega zahtevanega zneska 200.000 tolarjev od 02.09.1997 do plačila. Tako je ocenilo poravnavo tudi sodišče druge stopnje, ki je pojasnilo, da je bil sklenjen le sporazum o višini škode, ne pa tudi o začetku tega zamudnih obresti, da pripadajo tožeči stranki zamudne obresti po 186. členu ZOR in da prisojeni tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku celo presega datum končanega bolniškega staleža.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je po 367. členu ZPP dovoljeno proti pravnomočni sodbi, torej potem, ko je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva, ki je predvidena v 25. členu URS. Zato je mogoče vložiti revizijo samo v tistih primerih, ki jih določa ZPP. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in v posebej naštetih primerih iz tretjega odstavka tega člena, med katerimi pa ni našteta tožba zaradi sklenitve prodajne pogodbe. V konkretni zadevi je tožeča stranka v tožbi označila vrednost spornega predmeta 921.044 tolarjev, kolikor znaša kupnina, in tožena stranka temu ni ugovarjala. Navedena vrednost ne presega 1.000.000 tolarjev, zato ne omogoča revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi možne združitve pravd
Zgolj procesna možnost (ki ni obveznost) da sodišče združi več pravd med istimi osebami po določilu 300. člena ZPP, delegacija drugega sodišča ni utemeljena na podlagi 67. člena ZPP.
Tožnik bi moral vložiti tožbo v 30 dneh od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (26.2.1992) in je zato tožbo, vloženo 16.5.2002, sodišče prve stopnje pravilno zavrglo po določbi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, kot prepozno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21437
KZ člen 126, 126/2-3, 270. KZ (1977) člen 45, 45/1-c, 45/1-č, 65, 65/2. ZKP (1977) člen 52, 52/1, 53, 53/2.
zastaranje kazenskega pregona - zasebna tožba - uradna oseba - grdo ravnanje - učitelj - kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - rok za vložitev zasebne tožbe
Določba 3. točke 2. odstavka 126. člena KZ zajema primere, ko oseba, ki sama po sebi nima statusa uradne osebe, v določenih primerih opravlja dejanja, kakršna sicer opravlja uradna oseba. Glede na to bi tudi učitelj lahko imel v določenih primerih lastnost uradne osebe, npr. ko izdaja spričevala, diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer bi veljal takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi. Pri opravljanju pedagoškega dela, katerega vsebina je poučevanje, vzgoja in tudi zagotavljanje discipline, pa učitelj ni uradna oseba.
V Zakonu o tujcih, niti v Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v RS, ni podlage za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po uradni dolžnosti. Postopek za izdajo tega dovoljenja se začne na prošnjo.
postopek za preklic pogojne obsodbe - seja senata - nenavzočnost obsojenke in zagovornika na seji senata
Sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe ne opravi glavne obravnave ampak sejo oziroma narok, na katerem navzočnost strank in oškodovanca ni obvezna.
izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zahteva za varstvo zakonitosti trdi, da bi sodišče tudi po lastni presoji moralo izvesti dokaz z izvedencem na način, naveden v zahtevi. Zagovornica pa pri tem prezre, da sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost (1. odstavek 18. člena ZKP). Ker je izvedlo dokaze, za katere je ocenilo, da so pravno relevantni - tudi tiste, za katere je presodilo, da so odločilni za oceno obsojenčevega zagovora in oceno verodostojnosti oškodovankine izpovedbe -, ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z navedbo, da ugotovitev sodišča, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja prišteven, ni pravilna, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni, se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne ugotavlja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - odškodninski spor - dokazovanje
Tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od vsega začetka tožila vse tožene osebe v eni pravdi (prvi odstavek 191. člena ZPP), a te pravice ni izrabila. Zato ne gre za izjemno situacijo, v kateri bi moralo odločati Vrhovno sodišče.
premoženjska škoda - posedanje zgradbe - posedanje tal zaradi rudarjenja - odmera odškodnine po prostem preudarku sodišča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Vrhovno sodišče v okviru materialnopravne presoje sodbe po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) nima pomislekov v pravilnost prve sodbe, ki je ugotovila višino premoženjske škode na dan 02.03.2000, ko jo je ocenil izvedenec, datum 10.03.2000 pa je dan, ko je pooblaščenec tožene stranke prejel pisno izvedenčevo mnenje (tako izhaja iz povratnice v spisu). Ker drugi odstavek 189. člena ZOR predpisuje, da se povračilo škode odreja po znesku ob izdaji (in ne na dan izdaje) sodne odločbe in ker je razmak od cenilnega poročila do izdaje sodbe kratek, povzročili pa so ga predvsem neutemeljeni ugovori tožene stranke, je sodišče pravilno prisodilo tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku.
Sama graja mnenja izvedenca z Gradbenega inštituta ZRMK v Ljubljani, ki temelji na dejanskih ugotovitvah, da 350 metrov severno od stanovanjske hiše tožnikov poteka skrajni južni odlomni rob vdornega (rušnega) območja jame Zakol in da je v letih 1986-1996 nastala južno od obstoječega odlomnega roba nova razpoka, ki dokazuje, da je rušenje in posedanje terena na območju jame Zakol še vedno zelo aktivno in se nadaljuje, tako da se južni odlomni rob pomika proti jugu, pa logično utemeljuje vzročno zvezo med rudarjenjem tožene stranke in škodo na hiši tožnikov. Pri tem je odgovornost tožene stranke podana (in tudi ni izpodbijana), višino škode pa je sodišče ugotovilo z izvedencem J. K.. Ugotavljanje kakšna je armatura hiše in kvaliteta gradbenega materiala, pri kateri vztraja tožena stranka, za ugotovitev škode ni potrebno, ker je izvedenec izhajal iz dejstva, da bo treba objekt, ki je vreden 10.500.855 tolarjev porušiti, toda ker je nekaj časa še mogoče stanovati v njem, je priznal škodo na stanovanjski hiši 80 % cenilne vrednosti. Preizkušanje armatur in vgrajenega materiala zato ni odločilno, poleg tega pa ima sodišče po 216. členu ZPP pravico, da odloči po prostem preudarku v primeru, če se škoda ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice
Obtožba ni prekoračena (9. točka 1. odstavka 371. člena ZKP), če je sodišče namesto "...si se pritepel" v izrek sodbe navedlo "...si pritepenec". Vsebinsko gre namreč za povsem enak očitek obsojencu, tako da je podana objektivna identiteta med dejanjem iz obtožbe ter dejanjem, kot je opisano v izreku pravnomočne sodbe.