izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zahteva za varstvo zakonitosti trdi, da bi sodišče tudi po lastni presoji moralo izvesti dokaz z izvedencem na način, naveden v zahtevi. Zagovornica pa pri tem prezre, da sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost (1. odstavek 18. člena ZKP). Ker je izvedlo dokaze, za katere je ocenilo, da so pravno relevantni - tudi tiste, za katere je presodilo, da so odločilni za oceno obsojenčevega zagovora in oceno verodostojnosti oškodovankine izpovedbe -, ni kršilo obsojenčeve pravice obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z navedbo, da ugotovitev sodišča, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja prišteven, ni pravilna, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni, se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne ugotavlja.
postopek za preklic pogojne obsodbe - seja senata - nenavzočnost obsojenke in zagovornika na seji senata
Sodišče v postopku za preklic pogojne obsodbe ne opravi glavne obravnave ampak sejo oziroma narok, na katerem navzočnost strank in oškodovanca ni obvezna.
Tožnik bi moral vložiti tožbo v 30 dneh od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (26.2.1992) in je zato tožbo, vloženo 16.5.2002, sodišče prve stopnje pravilno zavrglo po določbi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, kot prepozno.
premoženjska škoda - posedanje zgradbe - posedanje tal zaradi rudarjenja - odmera odškodnine po prostem preudarku sodišča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Vrhovno sodišče v okviru materialnopravne presoje sodbe po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) nima pomislekov v pravilnost prve sodbe, ki je ugotovila višino premoženjske škode na dan 02.03.2000, ko jo je ocenil izvedenec, datum 10.03.2000 pa je dan, ko je pooblaščenec tožene stranke prejel pisno izvedenčevo mnenje (tako izhaja iz povratnice v spisu). Ker drugi odstavek 189. člena ZOR predpisuje, da se povračilo škode odreja po znesku ob izdaji (in ne na dan izdaje) sodne odločbe in ker je razmak od cenilnega poročila do izdaje sodbe kratek, povzročili pa so ga predvsem neutemeljeni ugovori tožene stranke, je sodišče pravilno prisodilo tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku.
Sama graja mnenja izvedenca z Gradbenega inštituta ZRMK v Ljubljani, ki temelji na dejanskih ugotovitvah, da 350 metrov severno od stanovanjske hiše tožnikov poteka skrajni južni odlomni rob vdornega (rušnega) območja jame Zakol in da je v letih 1986-1996 nastala južno od obstoječega odlomnega roba nova razpoka, ki dokazuje, da je rušenje in posedanje terena na območju jame Zakol še vedno zelo aktivno in se nadaljuje, tako da se južni odlomni rob pomika proti jugu, pa logično utemeljuje vzročno zvezo med rudarjenjem tožene stranke in škodo na hiši tožnikov. Pri tem je odgovornost tožene stranke podana (in tudi ni izpodbijana), višino škode pa je sodišče ugotovilo z izvedencem J. K.. Ugotavljanje kakšna je armatura hiše in kvaliteta gradbenega materiala, pri kateri vztraja tožena stranka, za ugotovitev škode ni potrebno, ker je izvedenec izhajal iz dejstva, da bo treba objekt, ki je vreden 10.500.855 tolarjev porušiti, toda ker je nekaj časa še mogoče stanovati v njem, je priznal škodo na stanovanjski hiši 80 % cenilne vrednosti. Preizkušanje armatur in vgrajenega materiala zato ni odločilno, poleg tega pa ima sodišče po 216. členu ZPP pravico, da odloči po prostem preudarku v primeru, če se škoda ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - odškodninski spor - dokazovanje
Tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od vsega začetka tožila vse tožene osebe v eni pravdi (prvi odstavek 191. člena ZPP), a te pravice ni izrabila. Zato ne gre za izjemno situacijo, v kateri bi moralo odločati Vrhovno sodišče.
razveza prodajne pogodbe - ugovor neizpolnitve vzajemne obveznosti
V sodni praksi ni sporno vprašanje ali mora sodišče samo po uradni dolžnosti ugotoviti obveznosti strank pri vzajemnih izpolnitvah. Velja namreč pravilo, da sodišče le na ugovor dolžnika izreče v sodbi, da je dolžan izpolniti obveznost samo, če izpolni svojo obveznost tudi tožnik.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če bi lahko v obravnavani zadevi izvedba katerega od zavrnjenih dokaznih predlogov vnesla dvom v ugotovljena odločilna dejstva, bi bilo sodišče dolžno izvesti tak dokaz v skladu z obdolženčevo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena.
Ker je tožnik vložil pritožbo naslednji dan po izteku pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS, zavrglo kot prepozno.
Če zahtevana sprememba lokacijskega dovoljenja vpliva na sanitarne pogoje, je potrebno presoditi vpliv celotnega objekta na pogoje, ki jih določa PUP, ne le vpliv zahtevane spremembe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi možne združitve pravd
Zgolj procesna možnost (ki ni obveznost) da sodišče združi več pravd med istimi osebami po določilu 300. člena ZPP, delegacija drugega sodišča ni utemeljena na podlagi 67. člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice
Obtožba ni prekoračena (9. točka 1. odstavka 371. člena ZKP), če je sodišče namesto "...si se pritepel" v izrek sodbe navedlo "...si pritepenec". Vsebinsko gre namreč za povsem enak očitek obsojencu, tako da je podana objektivna identiteta med dejanjem iz obtožbe ter dejanjem, kot je opisano v izreku pravnomočne sodbe.
ZPPSL člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154/5.ZOR člen 229, 232, 232/2.ZPP člen 224.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna dražba - stečajni postopek - javna obljuba nagrade - unovčenje dolžnikovega premoženja - pogoji za udeležbo na javni dražbi - predložitev izjave po členu 154/5 ZPPSL - uveljavljanje napak pri javni dražbi v stečajnem postopku - tožba na neveljavnost pogodbe
Pravna podlaga za razveljavitev že opravljene javne dražbe za prodajo premoženja stečajnega dolžnika ni niti v ZPPSL niti v ZOR. Nepravilnosti v postopku prodaje se zato lahko uveljavljajo le s tožbo na neveljavnost pogodbe iz petega odstavka 154. člena ZPPSL.
Tudi za zahtevek za razpis nove javne dražbe ni pravnega temelja.
zahteva za varstvo zakonitosti - plačilni nalog - pojem verodostojne listine - zapadlost (odškodninske) terjatve
Plačilni nalog lahko izda sodišče samo za zapadlo denarno terjatev, katere obstoj dokaže upnik z verodostojno listino. Takšna listina pa z vidika tožeče stranke ni faktura, ki jo je upnik tožeče stranke izdal slednji.
krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti - izključna krajevna pristojnost - predhoden preizkus tožbe
Kadar se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, lahko stori to samo v fazi predhodnega preizkusa tožbe, to je, pred je tožba poslana tožencu zaradi odgovora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Očitki proti posameznim sodnikom oz. očitki, nanašajoči se na druge postopke, niso "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP, zaradi katerega lahko Vrhovno sodišče ugodi predlogu stranke za določitev drugega sodišča, ki je stvarno pristojno, za odločanje v zadevi.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VS40570
ZOR člen 124, 132, 132/1, 132/2, 132/5, 137, 138, 214, 357, 358, 358/4, 358/6, 591, 591/1. ZPPSL člen 122, 122/1.ZZ člen 65, 65/1, 65/3.
neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - odpoved najemne pogodbe - vrnitev danega - najemna pogodba - razdrtje pogodbe - zakup - najem nepremičnine - lastninska pravica najemodajalca - odtujitev v zakup dane stvari - upravljanje zavoda - stečaj najemnika vrnitev vnaprej plačane najemnine
Najemna pogodba preneha veljati z odpovedjo (ali morebitnim pretekom odpovednega roka po odpovedni izjavi). Najemodajalec postane nepošteni pridobitelj vnaprej plačane najemnine od dneva izteka odpovednega roka (214. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Od tedaj naprej tečejo zamudne obresti od vnaprej plačane najemnine.
Drugačni so učinki pri razdrtju pogodbe. Če je nasprotna stranka prejela denar, ga mora vrniti z obrestmi od dneva prejema izplačila naprej in ne od trenutka, ko začne izjava učinkovati.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na zagovornikove navedbe, da bi bila prisotnost obdolženca v kazenskem postopku dosežena z uporabo milejšega ukrepa, ker je obdolženec med postopkom dal obljubo, da se bo odzival na pozive sodišča, da bo sporočal svoje bivališče in da se ne bo izogibal postopku, je treba upoštevati, da pripor ni bil podaljšan iz razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ampak iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.