ZGD ureja spregled pravne osebnosti v 6. členu. Namen tega določila je, da pod določenimi pogoji odgovarjajo za obveznosti družbe tudi njeni družbeniki. Odgovornost družbenikov je lahko le solidarna, splošna predpostavka za takšno odgovornost pa je zloraba.
CZ (1976) člen 249, 249/3. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
obračun carine - začasen uvoz - dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - napačna uporaba materialnega prava
Za stališče, da za dokaz, da je blago v roku vrnjeno v tujino, lahko služijo le listine, predvidene v CZ (1976) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, potrjene od carinskih organov, ni podlage v zakonu. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo.
povzročitev škode - odgovornost za škodo po živali - krivdna odgovornost lastnika psa - ugriz psa - opustitev nadzorstva - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da se je toženkin pes izmuznil, je logična ugotovitev, da ni poskrbela za ustrezno varstvo in nadzor svojega psa in da je po splošnih načelih o povzročitvi škode odgovorna za povzročeno škodo (prvi odstavek 154. člena ZOR). Za škodo, ki jo povzročijo živali, so se tedaj uporabljala tudi pravna pravila Občnega državljanskega zakonika iz leta 1811, v katerem je posebej navedeno, da je za primer, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor ga redi (paragraf 1320 ODZ). Ker toženka ni dokazala, da je njenega psa dražila ali izpodbodla tožnica, ki je hodila z možen, ki je vodil manjšega psa na povodcu, ni nobenih razlogov za trditev, da je soodgovorna za nastalo škodo. Javni red pač zahteva, da je treba pse voditi na povodcu, kar je tožnica upoštevala, toženka pa ne.
glavna obravnava - priče - oprostitev dolžnosti pričanja - smrt privilegirane priče - branje zapisnika o izpovedbi privilegirane priče
Po odločbi senata se smejo na glavni obravnavi prebrati zapisniki o prejšnjem zaslišanju prič, ki so oproščene dolžnosti pričanja (236. člen ZKP), če so zaslišane osebe umrle. Zapisnike o njihovih izpovedbah sodišče ne izloči iz spisov in sme nanje opreti svojo odločbo.
CZ (1976) člen 249, 249/3. ZUS člen 50, 50/2, 51, 74.
obračun carine - začasen uvoz - dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - napačna uporaba materialnega prava
Za stališče, da za dokaz, da je blago v roku vrnjeno v tujino, lahko služijo le listine, predvidene v CZ (1976) in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, potrjene od carinskih organov, ni podlage v zakonu. Sodišče je zato napačno uporabilo materialno pravo.
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po preteku treh mesecev od vročitve pravnomočne odločbe obsojencu (3.odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.URS člen 22, 23, 25.
pooblaščenci po ZPP - zastopanje strank v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tako kot revizija, je tudi obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila že izčrpana pravica iz 25. člena URS, in je postala odločba že pravnomočna. Ker je v tretjem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, pooblaščeni F. M., univ. dipl. prav., pa te lastnosti nima, ne more zastopati tožeče stranke. V četrtem odstavku 86. člena ZPP je sicer navedena izjema, ki omogoča, da pravdna stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nastopa brez pooblaščenca, če ima opravljen pravniški državni izpit, toda konkretni primer ne spada med navedeno izjemo. V danem primeru se ne zatrjuje, da ima tožeča stranka opravljen pravniški državni izpit, in po pravnem mnenju, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na občni seji dne 26. junija 2002 sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. V danem primeru se zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit pooblaščenec tožeče stranke, kar pa ni merodajno, ker ne opravlja odvetništva po 1. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 24/96-24/2000).
URS člen 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - trajanje pripora do vložitve obtožnice - sojenje v razumnem roku
Stališče, da je varnost ljudi lahko ogrožena le v primerih kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter v primerih neposrednih premoženjskih deliktov, ni pravilna. Ta se lahko ogroža tudi pri ilegalnem spravljanju ljudi čez državno mejo in pri prometu z mamili.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker v tem sporu vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), toženčeva revizija ni dovoljena.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, zakaj je tožena stranka (Vlada RS) ponovno imenovala tožnika (višjega upravnega delavca) in to v drugačen naziv, v katerega je bil imenovan že pred tem (v letu 1990), saj se vsebina njegovega dela, ki ga je prej opravljal in ga še vedno opravlja, ni v ničemer spremenila. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča presojo zakonitosti posamičnega akta.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev dolžnika - pokojnina - ZPIZ - krajevna pristojnost
Izvršba na prejemke iz pokojnine predstavlja rubež dolžnikove terjatve proti ZPIZ; tako je glede pristojnosti izvršilnega sodišča mogoče uporabiti le določbo 100. člena ZIZ.
URS člen 27.ZKP člen 3, 200, 200/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - domneva nedolžnosti - sojenje v razumnem roku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravnomočni sklep o podaljšanju pripora se v zvezi z ugotavljanjem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti opira tudi na okoliščino o dveh drugih kazenskih postopkih, ki tečeta zoper obdolženca. Navedeno je pomembno le za presojo obstoja pripornega razloga, zato ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
CZ člen 270, 270/1-1. Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač člen 3. Odredba o načinu obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač člen 2, 3, 3/1.
poznejše obračunavanje carine in drugih uvoznih davščin - posebni prometni davek od alkoholnih pijač - zavezanec za plačilo posebnega prometnega davka
Posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač uvoznik ni dolžan plačati ob uvozu in ob prodaji alkoholnih pijač.
URS člen 23. EKČP člen 6.ZPP člen 67.ZIZ člen 1, 15.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dolžnica v predlogu ne navaja razlogov, ki bi vplivali na to, da bi se lažje opravil postopek pred drugim sodiščem. Njena vloga meri na druge razloge, ki pa niso dovolj tehtni, da bi narekovali prenos pristojnosti na drugo sodišče. V 23. členu URS je med človekovimi pravicami res predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen EKČP. Toda to ne omogoča strankam, da bi izbirale sodišče ali da bi z vlaganjem pravnih sredstev zavlačevale s postopkom, zlasti ko gre za izvršbo.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona - procesna dejanja državnega tožilca - predlog za posamezna preiskovalna dejanja
Zastaranje kazenskega pregona pretrgajo bodisi procesna dejanja sodišča bodisi upravičenega tožilca ali drugih procesnih subjektov, ki jih ti opravijo pred sodiščem oziroma naslovijo nanj. Poleg tega morajo biti to dejanja, ki vplivajo na začetek oziroma tek kazenskega postopka in ki zasledujejo obsodilno sodbo. Procesno dejanje take narave je tudi predlog državnega tožilca za opravo preiskovalnih dejanj po 1. odstavku 431. člena ZKP.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je podan takrat, ko se vzpostavi visoka stopnja artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri tem mora biti stopnja suma taka, da je o njegovi utemeljenosti mogoče prepričati sodišče, tudi kadar ex post facto odloča o legitimnosti pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21398
ZKP člen 420, 420/2, 445, 445/1. ZVCP člen 2.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - obveščanje strank o seji senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v cestnem prometu
V skrajšanem postopku pritožbeno sodišče ni dolžno obvestiti strank o seji senata. To stori le, če oceni, da je navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.