določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča je zakonita zastopnica stranke
Zgolj dejstvo, da je zakonita zastopnica tožnice delavka pri sodišču, ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
Ker v tožbi ni določno navedeno, zakaj je vložena, ni naveden in priložen upravni akt, zoper katerega je naperjena ter ni predloga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, je nepopolna ter je ni mogoče obravnavati.
denacionalizacija - pravni posli sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine - pogodba namesto razlastitve - odškodnina - pravno mnenje
Kupna pogodba, sklenjena v postopku razlastitve z dne 7.10.1964, predstavlja predlog za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, če so izpolnjene ostale predpostavke navedenega člena (sila, grožnja državnega organa). Če kupnina znaša nad 30% vrednosti, se jo upošteva po določilu 72. člena ZDen.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je po razglasitvi sodbe povedal, da tega sodišča ne priznava, da je sodišče poslušalo samo tožilca in njegovo bando ter dejal, da bo uresničil grožnjo, da bo na sodišče pripeljal varuha človekovih pravic, da bo videl, kakšne svinjarije delajo na sodišču. Takih obsojenčevih navedb pa si ni mogoče razlagati kot napoved pritožbe, kot jo določa 1. odstavek 362. člena ZKP.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.ZPPOLS člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-5, 25l.ZLPP člen 48, 48b/2, 49a, 50a, 53.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninsko preoblikovanje podjetij - postopek revizije pri podjetjih iz člena 1/1-1 ZPPOLS
Uporaba izraza "razveljavitev" namesto "odprava" odločbe, izdane v postopku revizije po določbah ZLPP ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi ne relativna, ker ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Zakonska podlaga za postopek revizije pri podjetjih, ki so "svoj" družbeni kapital prenesle s pogodbo na Sklad RS za razvoj pred uveljavitvijo ZLPP, ni ZLPP ampak samo 25.b člen ZPPOLS. Zato revizijski organ takšnemu podjetju ni upravičen izdati odločbe iz drugega odstavka 48.b člena ZLPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik ponuja drugačno dokazno presojo odločilnih dejstev, po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe
Preizkus tožbe, na katerega se navezuje možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, sodišče opravi v postopku priprave za glavno obravnavo (269. člen ZPP). V okviru teh priprav lahko izda po predhodnem preizkusu tožbe tudi sklep, s katerim se lahko izreče za nepristojno (19. in 22. člen ZPP) in zadevo odstopi drugemu to je pristojnemu sodišču.
Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - padec z zidarskega odra - potrebna skrbnost oškodovanca in delodajalca
Če obvelja, da si mora preprost, nizek, morebiti premakljiv oder, postaviti zidar sam, nanj preide velik del dolžne skrbnosti za varnost - od postavitve na ravno podlago, učvrstitve prečnih desk na stolice, do izbire pravih desk in previdnega gibanja. Vendar pa mora delavec (zidar, tesar) imeti na razpolago ves potrebni material za sestavo povišane delovne površine. Priprava materiala pa je nedvomno dolžnost delodajalca, torej tožene stranke.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev sodnikov
Določitev kriterijev za krajevno pristojnost je v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost
v večji meri, kot jo še dopuščata 34 in 35. člena ZKP.
dovoljenost revizije - znižanje preživnine - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker gre v tej zadevi za znižanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP) in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), saj vsota vseh dosojenih a izpodbijanih mesečnih znižanj preživnin za obdobje petih let ne presega navedenega zneska.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 76, 76/3, 76/4, 128, 128/5, 249, 249/1.
jezik v katerem se sestavljajo vloge - prevod tujih listin - nepopolna vloga - sprememba obtožbe - kršenje pravice do obrambe - izvedenstvo - vročitev odredbe o izvedenstvu - vročitev izvedenskega mnenja
S tem ko je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi spremenila obtožni akt tako, da je vrednost alkohola 1,04 g/kg nadomestila z vrednostjo 2,04 g/kg, o čemer obsojenec in njegov zagovornik nista bila seznanjena, obsojenec pa se ni mogel izjasniti o vseh očitkih obtožbe, je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe. Ugotovitev te kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP samo po sebi ne zadošča za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe, ampak mora vložnik izkazati, da je taka kršitev vplivala na njeno zakonitost.
ZKP ne določa, da mora sodišče vročiti strankam pisno izdelano izvedensko mnenje. Obdolženec se zato ne more uspešno sklicevati na to, da je bila njegova pravica do obrambe prekršena, ker s katerim od dokazov ni bil seznanjen, če je bilo njemu in njegovemu zagovorniku pod enakimi pogoji kot nasprotni stranki omogočeno, da se seznani z zbranimi dokazi. Obdolženec ima namreč pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete (5. odstavek 128. člena ZKP), pod pogoji iz 73. člena ZKP pa gre taka pravica tudi njegovemu zagovorniku.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa
Odgovornost države za škodo, ki jo oškodovancu povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem, temelji na 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS). To ustavno določilo se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, v tem primeru na 172. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Vendar pa morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjeni vsi štirje elementi civilnega odškodninskega delikta - poleg škode tudi nedopustnost ravnanja, vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Če so bile odločbe prvostopnega upravnega organa v pritožbenem postopku odpravljene na podlagi pritožbe zadnjih dveh tožencev, to še ne dokazuje nepravilnega ali protipravnega ravnanja upravnih organov prve toženke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Razlogi za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP se lahko nanašajo le na sodišče kot celoto, oziroma na vse sodnike tega sodišča in morajo biti določno opredeljeni. Splošno izražanje nezaupanja v sodišče in nekonkretizirane trditve o sorodstvenih povezavah in podobnem, niso tehtni razlogi za prenos pristojnosti na drugo sodišče po 67. členu ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost
Ker je po določbi 174. člena ZOR za škodo od nevarne stvari odgovoren njen imetnik, je toženka odgovorna za škodo, ne glede na lastništvo nad strojem. Tudi ob upoštevanju sporazuma o delitvi premoženja namreč ne gre prezreti dejstva, da je toženka v času, ko se je tožnik ponesrečil, bila nosilka obrti, obrtna dejavnost se je dejansko izvajala, kar pomeni, da je bila toženka obratovalka, zato je s stroji imela (ali pa bi si to pravico morala vzeti) pravico razpolaganja, to pa pomeni, da se jo lahko šteje kot imetnico nevarne stvari.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1. SKPG člen 41. ZSDU člen 67, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - sindikalni zaupnik - delovno razmerje pri delodajalcu - soglasje sindikata in sveta delavcev
Tožena stranka je zoper tožnika, ki je bil sindikalni zaupnik in član sveta delavcev, pričela disciplinski postopek, kljub temu, da ni imela soglasja niti sindikata niti sveta delavcev, saj sta oba dala odklonilno mnenje. Pri tem za odločitev ni pomembno, da je tožena stranka pričela postopek arbitraže, niti kakšna druga dejstva v zvezi z vodenjem postopka oziroma samimi disciplinskimi kršitvami, ki naj bi jih zagrešil tožnik. Dejstvo je, da predhodni postopek pomirjanja (41. člen SKPG) oziroma reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem (99. člen ZDSU) ni pripeljal do soglasja za začetek disciplinskega postopka, to pa pomeni, da disciplinski postopek ni bil začet v skladu s sprejetimi in veljavnimi predpisi.