URS člen 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 76, 76/3, 76/4, 128, 128/5, 249, 249/1.
jezik v katerem se sestavljajo vloge - prevod tujih listin - nepopolna vloga - sprememba obtožbe - kršenje pravice do obrambe - izvedenstvo - vročitev odredbe o izvedenstvu - vročitev izvedenskega mnenja
S tem ko je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi spremenila obtožni akt tako, da je vrednost alkohola 1,04 g/kg nadomestila z vrednostjo 2,04 g/kg, o čemer obsojenec in njegov zagovornik nista bila seznanjena, obsojenec pa se ni mogel izjasniti o vseh očitkih obtožbe, je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe. Ugotovitev te kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP samo po sebi ne zadošča za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe, ampak mora vložnik izkazati, da je taka kršitev vplivala na njeno zakonitost.
ZKP ne določa, da mora sodišče vročiti strankam pisno izdelano izvedensko mnenje. Obdolženec se zato ne more uspešno sklicevati na to, da je bila njegova pravica do obrambe prekršena, ker s katerim od dokazov ni bil seznanjen, če je bilo njemu in njegovemu zagovorniku pod enakimi pogoji kot nasprotni stranki omogočeno, da se seznani z zbranimi dokazi. Obdolženec ima namreč pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete (5. odstavek 128. člena ZKP), pod pogoji iz 73. člena ZKP pa gre taka pravica tudi njegovemu zagovorniku.
STATUSNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07009
Ustava SFRJ (1963) člen 8, 15.ZZD člen 10, 12, 13, 13/2, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 333, 333/1. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) člen 3. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42. ZPSPP (1965) člen 3.ZPSPP člen 1, 1/1, 10, 10/1. Zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela člen 4.
družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi - pravica upravljanja proizvajalnih sredstev TOZD - prenos pravice uporabe družbenih sredstev na podlagi zakona
Mogoče je, da so prešla sporna sredstva s pravnega prednika tožene stranke na katero od ustanovljenih TOZD, ki je bila nosilec pravice uporabe na podlagi zakona, saj vpis v zemljiško knjigo za nastanek te pravice ni bil konstitutivnega pomena.
Sodišče druge stopnje se sklicuje na 333. člen ZZD, ki v poglavju o oblikah združevanja - TOZD ureja sredstva TOZD. Tu je v prvem odstavku jasno določeno, da se osnovna sredstva pri konstituiranju tozd razporedijo v tozd, v katerem delavci delajo s temi sredstvi. Zato dejstvo, da sporne nepremičnine v samoupravnem sporazumu iz leta 1982 niso izrecno navedene s parcelnimi številkami in drugimi katastrskimi in zemljiškoknjižnimi podatki, ne pomeni, da niso po samem zakonu prešle na novoustanovljeni TOZD.
ZPP člen 1, 367, 378, 464, 467, 467/1-2, 475, 475/1, 480, 490.ZOR člen 137.
arbitražni dogovor - dovoljenost revizije v sporih iz drugih civilnopravnih razmerij - spor iz arbitražne pogodbe - vrednost spornega predmeta - veljavnost arbitražnega dogovora
Tudi v gospodarskih sporih omejitev dovoljenosti revizije ratione valoris velja le v premoženjskih sporih, v sporih iz drugih civilnopravnih razmerij pa ne. Spor o veljavnosti pogodbe o arbitraži ni premoženjski spor, zato je v teh sporih revizija dovoljena ne glede na to, s kakšno vrednostjo je označena vrednost spornega predmeta. Določba v dogovoru o arbitraži, ki nasprotuje prvemu odstavku 475. člena ZPP, ni nična, zaradi nje le dogovor o arbitraži ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost. Njegovo veljavnost je treba presojati po pravilih pogodbenega prava.
dovoljenost revizije - znižanje preživnine - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker gre v tej zadevi za znižanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP) in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), saj vsota vseh dosojenih a izpodbijanih mesečnih znižanj preživnin za obdobje petih let ne presega navedenega zneska.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - padec z zidarskega odra - potrebna skrbnost oškodovanca in delodajalca
Če obvelja, da si mora preprost, nizek, morebiti premakljiv oder, postaviti zidar sam, nanj preide velik del dolžne skrbnosti za varnost - od postavitve na ravno podlago, učvrstitve prečnih desk na stolice, do izbire pravih desk in previdnega gibanja. Vendar pa mora delavec (zidar, tesar) imeti na razpolago ves potrebni material za sestavo povišane delovne površine. Priprava materiala pa je nedvomno dolžnost delodajalca, torej tožene stranke.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev sodnikov
Določitev kriterijev za krajevno pristojnost je v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost
v večji meri, kot jo še dopuščata 34 in 35. člena ZKP.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe
Preizkus tožbe, na katerega se navezuje možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, sodišče opravi v postopku priprave za glavno obravnavo (269. člen ZPP). V okviru teh priprav lahko izda po predhodnem preizkusu tožbe tudi sklep, s katerim se lahko izreče za nepristojno (19. in 22. člen ZPP) in zadevo odstopi drugemu to je pristojnemu sodišču.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.ZPPOLS člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-5, 25l.ZLPP člen 48, 48b/2, 49a, 50a, 53.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninsko preoblikovanje podjetij - postopek revizije pri podjetjih iz člena 1/1-1 ZPPOLS
Uporaba izraza "razveljavitev" namesto "odprava" odločbe, izdane v postopku revizije po določbah ZLPP ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi ne relativna, ker ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Zakonska podlaga za postopek revizije pri podjetjih, ki so "svoj" družbeni kapital prenesle s pogodbo na Sklad RS za razvoj pred uveljavitvijo ZLPP, ni ZLPP ampak samo 25.b člen ZPPOLS. Zato revizijski organ takšnemu podjetju ni upravičen izdati odločbe iz drugega odstavka 48.b člena ZLPP.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril - pojem običajnega darila
Po določbi 84. člena ZZZDR ob razvezi zakonske zveze ni treba vračati običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu. Vrniti je treba le tista darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca. Običajnost obdarovanja je lahko relativizirana: zlatar, ki že zaradi svojega poklica razpolaga z dragocenostmi, običajno podari vrednejši nakit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča je zakonita zastopnica stranke
Zgolj dejstvo, da je zakonita zastopnica tožnice delavka pri sodišču, ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze višina preživnine za nepreskrbljenega zakonca - možnosti preživninskega zavezanca - varstveni dodatek
Sodišči prve in druge stopnje sta v ponovljenem postopku dopolnili dejanske ugotovitve in pravilno ovrednotili toženkine potrebe in tožnikove možnosti, kot je predpisano v 129. členu ZZZDR.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je po razglasitvi sodbe povedal, da tega sodišča ne priznava, da je sodišče poslušalo samo tožilca in njegovo bando ter dejal, da bo uresničil grožnjo, da bo na sodišče pripeljal varuha človekovih pravic, da bo videl, kakšne svinjarije delajo na sodišču. Takih obsojenčevih navedb pa si ni mogoče razlagati kot napoved pritožbe, kot jo določa 1. odstavek 362. člena ZKP.
Vse dejanske zaključke na nižjih stopnjah je mogoče strniti v oceno, da je odgovorna delavka VVZ pri izpolnjevanju svoje poklicne obveznosti ravnala z vso skrbnostjo, po pravilih stroke in tako kot običajno, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v smislu drugega odstavka 18. člena ZOR. Ko je torej odgovorna varuhinja v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bilo treba, otroku pa je bilo vendar omogočeno ustrezno gibanje, potrebno za razvoj gibalnih spretnosti in podobnega, je pravilen zaključek o nesrečnem naključju, saj tudi v ustrezno organiziranem okolju s skrbnim varstvom nezgode pri gibanju otrok niso izključene.
Revizijsko sodišče se strinja s tožnikom, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da so telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem enotna oblika nepremoženjske škode, ki je ni mogoče ocenjevati po posamični pojavni obliki. Sporno pa je, kdaj je ta rok začel teči, oziroma kdaj je zapadla obveznost glavnega dolžnika, to je obveznost druge in tretje tožene stranke, da plačata odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Sodišče druge stopnje je pravilno izhajalo iz 186. člena ZOR in njegove povezave po prvem odstavku 376. člena ZOR, po katerem je merodajen čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil.
plačilo carinskih dajatev - uvrstitev uvoženega blaga v carinsko tarifo
Tožena stranka se ne more sklicevati na Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo, saj v času odločanja organa prve stopnje še ni bilo izdano, kar pomeni, da tudi ni moglo veljati.
Če blago ni bilo izvoženo v tujino v predpisani vrednosti in predpisanih rokih, se glede na določbo 2. odstavka 50. člena CZ/76 plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz oz. po predpisih, ki veljajo na dan, ko se vloži zahtevo za obračun carine in drugih uvoznih davščin.
ZDR (1990) člen 17, 19, 19/5. ZTPDR člen 16, 16/1.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - pripravništvo
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delavcem, ki prvič začne opravljati delo z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela (pripravnik) za določen čas, je zakonita. Ker je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v skladu z zakonom, delavec pa tudi ni ostal na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, ni podlage za ugotovitev preoblikovanja tako sklenjenega delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - olajševalne okoliščine - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Tudi v primeru obveznega izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je njegovo izvršitev na podlagi 90. člena ZDR mogoče pogojno odložiti, če obstojijo za to utemeljene olajševalne okoliščine. Take okoliščine je dolžna ugotavljati že disciplinska komisija, sodišče pa jih preverja v okviru presoje materialnopravne pravilnosti izrečenega ukrepa.