ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/1, 81/5, 187.ZIZ člen 15. ZGD člen 511.ZS člen 110.UZIU člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje družbe zaradi pripojitve - izbris iz sodnega registra - univerzalno pravno nasledstvo - poprava tožbe - pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti - obveznost pravnih mnenj občne seje Vrhovnega sodišča
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka (in - glede na določbo 15. člena ZIZ - ne stranka v izvršilnem postopku). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravnim mnenjem, ki jih je občna seja Vrhovnega sodišča sprejela pred uveljavitvijo Ustave RS glede na njihovo pravno naravo s smiselno uporabo določbe 1. člena Uvodnega zakona za izvedbo Ustave ni mogoče že v izhodišču jemati vsakršne veljave. Za ta pravna mnenja pa še posebej velja, da je pri presoji obsega njihove obveznosti za posamezen primer treba upoštevati dejansko in procesno situacijo, v kateri so bila sprejeta.
SZ člen 111, 117, 117/1, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/2, 128/3, 128/4.ZOR člen 360, 360/1, 371, 388.
privatizacija stanovanj - sklenitev prodajne pogodbe - zahteva za prodajo stanovanja - zastaranje tožbenega zahtevka - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Tožnikova pisna zahteva za prodajo stanovanja je bila pravočasna, saj je bila vložena v roku dveh let po uveljavitvi SZ. Tožnikova tožba zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe pa je prepozna, saj je vložena več kot pet let po zavrnitvi zahteve za prodajo, potem ko je že potekel splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Zastaranja tožnikove terjatve ni pretrgala vložitev tožbe s strani toženca zoper tožnika zaradi izpraznitve stanovanja.
ZZDej člen 35, 35/2, 35/4-4, 42, 42/1. ZUS člen 69, 69/2.
začasna odredba - podelitev koncesije
Finančna sredstva, vložena za zagotovitev in ureditev poslovnih prostorov, ki so zakonski pogoj za opravljanje samostojne zdravstvene dejavnosti in s tem tudi pogoj za podelitev koncesije, ne morejo predstavljati hujših škodljivih posledic v smislu določbe 2. odstavka 69. člena ZUS.
Tožnik lahko zaradi spremenjenih okoliščin z oblikovalno tožbo zahteva razvezo pogodbe, ne more pa uspeti s tožbo na ugotovitev, da je pogodba razveljavljena.
Revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe (s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku) in zavrženju ugotovitvene tožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) je vložila samo tožeča stranka, zato revizijsko sodišče po ugotovitvi, da bi bilo treba po materialnem pravu tožbeni zahtevek zavrniti, sklepa pritožbenega sodišča ni moglo niti razveljaviti niti spremeniti (v sodbo, s katerim bi zavrnilo tožbeni zahtevek), ampak je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21622
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.
silobran - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je potem, ko je po padcu obeh (njega in oškodovanca) vstal, oškodovanca, ki je v tem trenutku še ležal na tleh, močno brcnil v predel levega stegna.Tako ugotovljena dejstva ne glede na predhodno ravnanje oškodovanca in obsojenca ne omogočajo zaključka, da so v obravnavanem primeru podani elementi silobrana.
URS člen 27.ZKP člen 3, 18, 18/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo proste presoje dokazov - domneva nedolžnosti
Sodišče ni sprejelo obsojenčeve obrambe, da ni storil kaznivega dejanja, na podlagi predloženih in izvedenih dokazov, ki jih je ocenilo tudi z vidika obrambnih ugovorov, pa je zaključilo, da je obsojenec storil obravnavano kaznivo dejanje in da je zanj kazensko odgovoren. Ob tem tudi ni ugotovilo, da glede odločilnih dejstev obstaja dvom, zaradi katerega bi obsojenca moralo oprostiti obtožbe, zato domneva nedolžnosti ni bila kršena.
ZPP člen 98, 98/2, 101, 101/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2.
vročanje - nadaljevanje postopka - odločanje o pritožbi - univerzalni pravni nasledniki - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka pred drugostopenjskim sodiščem
Če tožeča stranka - gospodarska družba preneha obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Če pride do tega v pritožbenem postopku, potem, ko so bila opravljena vsa pritožbena procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, lahko sodišče druge stopnje odloči o pritožbi. Postopek se nato nadaljuje, ko ga prevzame družbenik izbrisane gospodarske družbe kot njen univerzalni pravni naslednik, kar se je v obravnavanem primeru zgodilo z vložitvijo odgovora na revizijo, s čemer je bila hkrati izkazana odobritev procesnih dejanj vročitve sodbe druge stopnje in revizije pooblaščencu prvotne tožeče stranke (ki v trenutku vročitve ni imel več pooblastila, ker je to prenehalo zaradi prenehanja prvotne tožeče stranke).
ZPP člen 377, 384, 384/3, 428, 428/4. ZTLR člen 81.
dovoljenost revizije - spor zaradi motenja posesti - zavrženje revizije
V motenjskih zadevah ni dovoljena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - amputacija dela kazalca desne roke - poškodba prsta - - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V obravnavanem primeru je bilo treba zmanjšati odškodnino za strah in odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti, ker je ob upoštevanju vseh okoliščin primera primerjava z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo za nepremoženjsko škodo primerljivega obsega, narekovala znižanje odškodnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21707
ZKP člen 424, 424/1, 420, 420/2, 18, 18/1.KZ člen 249, 249/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zagovor (soobdolženca) kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje denarja
Izpovedba obtoženca oziroma soobtoženca v istem postopku je dokaz kot vsak drug, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov (1. odstavek 18. člena ZKP).
Presoja zakonskih znakov kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 1. odstavku 249. člena ZKP.
Na podlagi ugotovitve o številu posameznih dejanj obdolženca, ki naj bi celo po prijetju nekaterih sostorilcev nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, kot tudi z upoštevanjem njegovega prejšnjega življenja, in sicer da je bil zaradi istovrstnega kaznivega dejanja v letu 2000 že pravnomočno obsojen, je sodišče ocenilo, da je podana realna nevarnost, da bi s takimi dejanji, če bi bil na prostosti, nadaljeval.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21609
KZ člen 224, 224/1.ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - poškodovanje tuje stvari - odgovornost za prekršek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav bi bilo mogoče v ugotovljenem načinu poškodovanja tuje stvari prepoznati tudi znake ustreznega cestnoprometnega prekrška, storjenega z naklepno krivdo, pa obsojenčeva odgovornost za kaznivo dejanje s tem ni izključena. Splošno pravilo namreč je, da odgovornost storilca za milejšo vrsto kaznivega ravnanja (prekršek) ne izključuje njegove odgovornosti za hujšo vrsto (kaznivo dejanje).
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS07003
ZZZDR člen 52, 52/1.ZZK člen 5, 5/4.ZIZ člen 34, 34/2, 34/4, 169.
nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - razpolaganje s premoženjem zakonca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki sam ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati, svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
osebno vročanje - vročitev odločbe stranki in pooblaščencu - rok za vložitev tožbe
Ni pomembno, če je upravni organ na izrecno zahtevo pooblaščenca vročil odločbo še stranki, čeprav jo je že pravilno vročil njenemu pooblaščencu. V ZUP ni podlage, da bi zaradi take vročitve rok za vložitev tožbe začel teči znova.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - pritožba - dovoljenost pritožbe - odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe
Stališče, da začne tudi rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti teči od zadnje vročitve pravnomočne odločbe, je v nasprotju z določilom 3. odstavka 421. člena ZKP. Ta določa, da se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti v roku treh mesecev od dneva, ko je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo, in predstavlja izjemo od določila 4. odstavka 120. člena ZKP.