3. odst. 110. čl. KZ določa, da se v primeru preklica pogojnega odpusta pri izteku enotne kazni vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal. Zato sodišče ni kršilo zakona s tem, ko ni izreklo obsojencu enotne kazni z upoštevanjem celotne prej izrečene kazni.
CZ člen 24, 24/1, 200, 200/1, 249, 249/2. ZPD člen 6, 7, 26.
obračun carine - prometni davek
Po določbi 26. člena, v zvezi s 6. in 7. členom ZPD (Ur.l. RS, št. 4/92), nastane obveznost plačila prometnega davka pri uvozu takrat, ko nastane obveznost plačila carine.
Po določbi 50.člena zakona o stanovanjskih razmerjih, je bilo mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku, bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve. Po preteku tega roka je nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico. Zaradi pasivnosti upravičenca in poteka prekluzivnega roka se je na ta način uredilo pravno razmerje med stanodajalcem in nezakonito vseljeno osebo.
Ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. in 4. členu ZDen, saj je bil zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki je bil podlaga za razlastitev zemljišč, sprejet in uveljavljen v letu 1972 (1.7.1972), torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.
Podatek, kdaj je zasebni tožilec izvedel za kaznivo dejanje in storilca ni potreben za natančno določitev kaznivega dejanja, temveč gre za procesno predpostavko, ki jo bo sodišče razčistilo na glavni obravnavi.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje
Imetnik stanovanjske pravice je lahko dobil ali pa izgubil stanovanjsko pravico le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Ker je toženec pridobil stanovanjsko pravico na garsonjeri v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, te pravice zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega, to je spornega stanovanja, ni mogel izgubiti. Stanovanjska pravica na garsonjeri je tako v prejšnjem obsegu obstajala še naprej. Toženec je med postopkom vsaj v obliki ugovora uveljavljal svoje pravice do garsonjere. Tak ugovor je materialnopraven in ga sodišče mora oceniti ter upoštevati (3. odstavek 297. člena ZPP). Zato je zmotno stališče nižjih sodišč, da bi lahko toženec uveljavljal svoje pravice do garsonjere le z nasprotnim zahtevkom. Sicer pa je tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (10.8.1994 - l. št. 41) ponudila tožencu, da mu omogoči vselitev v njegovo prejšnje stanovanje ali v drugo temu stanovanju enakovredno stanovanje. Ob takem dejanskem in procesnopravnem stanju se pokaže, da je bil tožničin izpraznitveni zahtevek utemeljen, toda ob njeni hkratni obvezi, da tožencu ob izselitvi ponudi uporabo njegove prejšnje garsonjere, ali pa tej primerno drugo stanovanje.
Delno zmotno sta materialno pravo uporabili sodišči prve in druge stopnje le v odločbi o obrestih na dosojeno glavnico. Pri tem sta prezrli določilo 2. odstavka 279. člena zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da je mogoče zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To pa je bilo v tem primeru storjeno z vložitvijo tožbe 2.7.1992. Tožnici gre zato obrestni zahtevek šele od navedenega datuma in ne že od 14.4.1992, kot sta to pravno zmotno zaključevali sodišči nižjih stopenj. Sporne obresti so namreč obrestne obresti.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti
Delavec stori hujšo kršitev delovne obveznosti, če spi na delovnem mestu, čeprav je kršitev storjena v delovnem času, ki je daljši od 12 ur, če je bil neenakomeren delovni čas zakonito odrejen in se je delalo v turnusu.
delovno razmerje pri delodajalcih - odsotnost z dela zaradi bolezni - prenehanje delovnega razmerja
O upravičenosti začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu ali izven dela, medicinskih preiskav, nege obolelega družinskega člana, ne more odločati delavec sam, marveč takšno stanje ugotavlja pristojna zdravstvena služba.
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Kršenje te pravice je vedno absolutna bistvena kršitev določb pri vodenju predhodnega postopka z vsemi posledicami.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - socialni spor
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v 73. čl. omejil obseg dovoljenosti revizije le na delovne spore, pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona - t.j. do 13.5.1994 - ki zajemajo sklenitev, razporeditev in prenehanje delovnega razmerja; ne dopušča pa je v socialnih sporih.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ne gre za novo dejstvo, če se v predlogu za obnovo postopka ugovarja verodostojnost dokaza, ki ni bil upoštevan v odločbah nižjih sodišč, s katerima je bila ugotovljena disciplinska odgovornost tožnika, zato revizija ni uspešna.
Disciplinski organi tožene stranke so ugotovili, da je bilo z ravnanjem tožnice na oddelku onemogočeno normalno izvajanje delovnega procesa in da je do izpadov tožnice prihajalo tudi ob prisotnosti pacientov. Da je bil delovni proces oviran, sta ugotovili tudi sodišče prve stopnje in sodišče druge stopnje, ki se je izrecno sklicevalo na 89. člen ZDR. Materialno pravo torej ni bilo zmotno uporabljeno, zaradi česar revizija ni utemeljena.
izredna pravna sredstva - revizija - napačno naslovljena in poslana revizija - odvetnik, kot vlagatelj revizije
Revizijsko sodišče je zavrglo revizijo kot prepozno, ker je bila naslovljena in poslana na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, s sodišča prve stopnje pa je bila vrnjena po izteku roka. Revizijo je vložil odvetnik, zato ni mogoče uporabiti določila sedmega odstavka 113. člena ZPP.
izredna pravna sredstva - revizija - uporaba splošnega akta
Podan je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, če sodišče ni uporabilo pri sojenju splošnega akta, ki je veljal v času storitve hujše kršitve delovne obveznosti, če se ta v ureditvi vprašanja, na katerega sodišče opira svojo odločitev, razlikuje od uporabljenega splošnega akta.
ZDSS člen 73. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 373.ZDR (1990) člen 154., 154/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - relativna kršitev postopka
Sodišče druge stopnje sicer ni izrecno navedlo uporabe določbe 3. točke 373. člena ZPP, vendar je iz vsebine utemeljitve razvidna uporaba te določbe, zato revizija v tem delu ni utemeljena.
Uvedba in vodenje disciplinskega postopka nista zastarala, ker je od najstarejše kršitve delovne obveznosti pa do dokončnosti odločbe delavskega sveta (vročitev te odločbe tožniku) poteklo manj kot eno leto.
Če je disciplinska komisija sestavljena iz petih, namesto iz treh članov, pa revident ni navedel, v čem bi naj takšna nepravilna sestava vplivala na odločitev, je dana relativna ne pa bistvena kršitev postopka.