najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - zakup
Če pa sta se pravdni stranki, čeprav le ustno, dogovorili, da bo toženec tožniku mesečno plačeval tolarsko protivrednost 1000,00 DEM najemnine, sta odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (prim. 2. odst. 12. čl. Zakona o poslovnih stavbah in prostorih in 73. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih), saj mora tudi toženec izpolniti svojo obveznost - t.j. plačati najemnino (1. odst. 262. čl. in 567. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Očitka kršitve 3. odst. 7. čl. ZPP revizijsko sodišče ni moglo presojati. Presoja o tem, ali so sporna dejstva pravilno (po resnici) ugotovljena, ali pa je potrebno še nadaljnje razčiščevanje z dokazi, ki jih stranke niso predlagale, sodi v okvir dokazne presoje. Ta pa ni predmet preizkusa na revizijski stopnji (3. odst. 385. čl. ZPP).
Ne gre za neusklajene podatke med izvozno carinsko deklaracijo in njej priloženimi listinami, ker določena listina - pogodba, v času carinjenja ni bila priložena k izvozni carinski deklaraciji.
Bistvene okoliščine, ki jih tožeča stranka ni navajala v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo in jih zato tožena stranka ni mogla ocenjevati v dokaznem postopku, predstavljajo v tožbi novoto, ki je tožeča stranka ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Preživninski upravičenec je v okviru svojih preživninskih potreb lahko upravičen do preživnine v taki višini, kolikor mu jo preživninski zavezanec lahko nudi glede na svoje zmožnosti.
Družinski član osebe, ki je postala žrtev zaradi sovražnega sodelovanja JLA v RS v letu 1991 v času pred 27. junijem 1991 in po 18. juliju 1991, ima pravico do družinske invalidnine kot pripada družinskim članom padlega borca po predpisih o vojaških invalidih le tedaj, če je ta oseba postala žrtev pri opravljanju vojaške ali druge dolžnosti za obrambo in varnost RS v sestavi TO RS, organov za notranje zadeve, enot za zveze republike in občin ter narodne zaščite.
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje Občne seje VS RS, ki je bila dne 16.12.1993, Poročilo VSS 2/93, str. 12). Za toženca položaj v zvezi s pravico do revizije ne more biti drugačen.
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa po Skupščini občine je bila izdana v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana občine. Vrsta upravičenj na zemljišču - (lastninska pravica, pravica uporabe) za ugotavljanje splošnega interesa ni pomembna. Pripombe, ki se nanašajo na sprejemanje družbenega plana bivše občine, niso upoštevne pri ugotavljanju splošnega interesa.
Če je delavec vložil ugovor zoper odločbo prvostopnega organa, postane odločba dokončna, ko o ugovoru odloči ugovorni organ. Sodišče odloči na podlagi te ugotovitve. Če ugovorni organ o ugovoru ne odloči, odločba ne postane dokončna, pri čemer pravno niso pomembni razlogi, zaradi katerih ugovorni organ ni odločil.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
V pogodbi o zaposlitvi je bila določena konkurenčna prepoved. Ker ni bila opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, jo je bilo treba razlagati po določilu 1. odstavka 7. člena ZDR. Sodišči sta ugotovili, da je tožnik v drugi organizaciji delal na svoj račun in da je delo, ki ga je opravljal, sodilo v delovno področje organizacije, v kateri je bil v delovnem razmerju, razveljavili pa sta sklepe disciplinskih organov, ker ni bilo izkazano, da so bili kršeni interesi organizacije. Reviziji je bilo ugodeno, ker ni bilo dovolj natančno ugotovljeno, če ravnanje tožnika ni vplivalo na interese organizacije, saj sem ne šteje le materialna škoda, zakon pa ne zahteva, da so interesi prizadetih, ampak je kršitev dana tudi v primeru, če bi ravnanje lahko vplivalo na interese.
ZDR (1990) člen 23, 100, 100/1, 100/1-3. ZTPDR člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-3, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - delavec nima znanja in zmožnosti
Materialno pravo na prvi in drugi stopnji ni bilo pravilno uporabljeno, če ni bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, ali je tožena stranka - delodajalec, pred sprejemom sklepa o prenehanju delovnega razmerja ugotovila, ali je v organizaciji ustrezno delovno mesto, na katerega bi lahko bil tožnik razporejen. Takšna ugotovitev mora biti navedena v izreku sklepa, s katerim je odločeno o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - varstvo pravic delavcev
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sklep direktorja, na podlagi katerega je delavcu kot trajnemu presežku prenehalo delovno razmerje, ni postal dokončen in zato nima pravnih učinkov. Na revizijo tožene stranke je sodišče ugotovilo, da je bil ugovor pravočasno vložen in da delavski svet o ugovoru ni odločil. Kakšni so bili razlogi za to, za odločitev ni pravno pomembno. Revizija je bila zavrnjena.
zamudne obresti - kdaj se dolgujejo - načelo enake vrednosti dajatev - valutna klavzula
Kadar je tolarska terjatev zavarovana z valutno klavzulo, od zamude dalje ni mogoče uveljavljati zakonitih zamudnih obresti (277. čl. ZOR), temveč v skladu z načelom enake vrednosti dajatev (15. čl. ZOR) le zamudne obresti za devizne vloge na vpogled.
nezakonita vselitev - pravice podstanovalca - izselitev podstanovalca
Za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, se namreč šteje, da nezakonito zaseda te prostore; zoper takega podstanovalca se lahko uvede postopek po 50. členu ZSR (2. odstavek 76. člena ZSR).
ugotavljanje očetovstva - izključenost očetovstva po HLA sistemu - nepotrebnost dokaza po sistemu DNK odtis
Če je po HLA sistemu izključeno očetovstvo toženca, ni potrebno izvajati še preiskav po sistemu DNK (po dezoksiribonukleinski kislini) odtis, ki sicer ugotavlja očetovstvo z veliko stopnjo verjetnosti, toda v pozitivni smeri.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Ker je bil tožnik skupaj z ženo lastnik primernega stanovanja, je obstajal odpovedni razlog po 60. členu zakona o stanovanjskih razmerjih. To pa je po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona razlog, na podlagi katerega lahko lastnik stanovanja odkloni prodajo imetniku stanovanjske pravice.
ZSR člen 10, 50.SZ člen 158, 158/2.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - prejšnje stanovanje v drugi državi (bivši republiki SFRJ) - vselitev s pristankom Ministrstva za obrambo RS - pristanek stanodajalca s konkludentnimi dejanji
Čeprav ne gre za odločbo o dodelitvi stanovanja, kot jo je terjala prejšnja zakonodaja (10. čl. ZSR), lahko tudi ustno soglasje k dodelitvi stanovanja, ki ga je dal pooblaščeni organ Ministrstvu za obrambo RS in ki je bila dejansko izpeljana na podlagi sklepa organa JLA v času moratorija, ustvari pravne učinke, ki lahko pomenijo za toženca pravno veljavno pridobitev stanovanjske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti
Če imetnik nevarne stvari, s katero je bila povzročena škoda, ne dokaže, da ravnanja oškodovanca ni mogel niti pričakovati, niti se ni mogel njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti (2. odst. 177. čl. ZOR), določba 3. odst. 177. čl. ZOR o delni odgovornosti oškodovanca ne pride v poštev.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožeča stranka v reviziji povsem na novo načenja vprašanja v zvezi s pravdnim postopkom pri Temeljnem sodišču v Celju, enoti v Celju opr. št. P .... Iz razlogov, ki jih navaja v reviziji, tožnik doslej ni osporaval dopustnosti izvršbe pod opr. št. I .... S tem tožnik uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa na revizijski stopnji ni več mogoče (3. odst. 385. čl. ZPP).
krajevna pristojnost - če je v predlogu navedeno, kje so stvari - če v predlogu ni navedeno, kje so stvari - uporaba določb o pravdnem postopku - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Zakon o izvršilnem postopku - ZIP - nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14. členu ZIP uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku - ZPP. V 2. odstavku 20. člena in v 1. odstavku 453. člena ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.