pritožba - pritožbeni razlogi - bistvena kršitev kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do pritožbe
S tem, ko obsojencu nista bili vročeni sodba sodišča prve stopnje in pritožba javnega tožilca, je bila kršena njegova pravica do obrambe oz. do pritožbe in do odgovora na pritožbo.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanja, namenjena za opravljanje službene dolžnosti
Določbe o privatizaciji stanovanj (117. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94) se ne uporabljajo za funkcijska stanovanja (3. odst. 129. čl. SZ), zato tožena stranka tožniku ni dolžna prodati spornega stanovanja. Dejstvo, da je tožnik prenehal biti član tožene stranke in da ne opravlja več obveznosti po pogodbi z dne 12.10.1972, ne spreminja opredelitve spornega stanovanja kot funkcijskega in ne ustvarja za tožnika pravice do odkupa, za toženo stranko pa obveznosti prodaje po 117. čl. SZ.
S potekom roka, ki ga je imel nasprotni udeleženec na razpolago za vložitev pravnega sredstva (ugovora) proti plačilnemu nalogu (izdanem v tuji državi), je ta postal pravnomočen, po preteku roka, ki ga je imel nasprotni udeleženec na razpolago za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa tudi izvršljiv. Izvršljivost plačilnega naloga pa je tuje sodišče potrdilo. Zato je tudi predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe iz 87. člena zakona o ureditvi kolizije izpolnjena.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - druge pravne osebe
Okoliščina, da je tožena stranka civilno-pravna oseba, ki je postala po določbi 112. člena stanovanjskega zakona lastnica spornega stanovanja, je ne odvezuje dolžnosti, da ga po 117. členu SZ proda tožnici, ki je ob uveljavitvi stanovanjskega zakona bila na njem imetnica stanovanjske pravice.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - škoda zaradi izvrševanja služnosti
Če je služnost, zaradi katere izvrševanja naj bi nastala škoda, pridobljena na zakonit način (s sodno odločbo - 51. čl. ZTLR) je pojmovno izključeno sklepanje o nedopustnosti ravnanja v okviru njenega izvrševanja.
I.Tudi nezakrivljeno oškodovančevo ravnanje lahko pripelje do delne oprostitve odgovornosti imetnika nevarne stvari.
Če ne gre za nepričakovano dejanje oškodovanca, se imetnik nevarne stvari ne more v celoti otresti odgovornosti. Zaradi oškodovančeve agresivne vožnje z avtomobilom mimo ustavljenega avtobusa, izza katerega je stopil na cesto in jo hotel prečkati otrok, ne gre za tolikšen obseg prispevka slednjega k nastali škodi, da bi bilo mogoče vsaj delno oprostiti odgovornost voznika.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Niso kršena pravila postopka - načelo zaslišanja stranke, ker se tožnik ni mogel pred zdravniško komisijo izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Zdravniški komisiji zavoda za zdravstveno zavarovanje nista upravna organa, ki bi vodila postopek in izdajala odločbe. Sta izvedenska organa in zato nista vezana na pravila postopka (ZUP).
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 20, 20/1, 20/2.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetnik - svetovalec
Po 2. členu pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu lahko v posamezni naziv napreduje, kdor ima z zakonom določeno strokovno izobrazbo, je opravil strokovni izpit, je uspešen pri delu, se strokovno izobražuje, izpopolnjuje in usposablja ter opravlja drugo strokovno delo ter je izpolnil določeno dobo dela v vzgoji in izobraževanju, kar vse je tožena stranka glede na tožnikovo delovno dobo upoštevala in tožnika pravilno uvrstila v ustrezni naziv.
Predmet podržavljenja je bila celotna nepremičnina (stavbišče in dvorišče, ki v naravi predstavlja gostinski objekt, gospodarsko poslopje, prizidek in romarske sobe), zato se v denacionalizacijskem postopku na podlagi zahtevka vrne celotna nepremičnina.
Obračun dajatev za blago, ki ga nosijo potniki s seboj, izstavljen od carinskega organa tuje države, ni dokaz o plačilu carine naši namembni carinarnici.
Odločbe, ki je bila tako pravno kot dejansko že izvršena, ni mogoče izreči za nično zaradi razloga iz 3. točke 267. člena ZUP. Ničnostni razlog iz 3. točke 267. člena ZUP namreč predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena.
ZZKat člen 32, 35, 38. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč (1979) člen 3, 4, 5, 7, 13. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (1982) člen 4.
sprememba vrste rabe zemljišča
Zemljišča pod opuščenimi njivami, vrtovi, hmeljišči, sadovnjaki (v konkretnem primeru) in vinogradi, se uvrščajo v katastrsko kulturo glede na značilnosti, ki so jih imela, predno je bila opuščena njihova obdelava, in to vse dotlej, dokler ne pridobijo značilnosti druge katastrske kulture. Roki v 32. in 38. členu ZZKat so instrukcijski roki, ki vežejo geodetski organ, ne dajejo pa nikakršnih pravic lastnikom zemljišč. Zato v zvezi z njimi le-ti sami ne morejo doseči sprememb vrste rabe zemljišč.