V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah tretjega odstavka 29. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk, če pa taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po drugem odstavku 29. člena ZST, torej taksa s pribitkom 50% na takso, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati. Ker je tožečo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo vročitev naloga in opomina za plačilo sodnih taks v skladu z določbami prvega odstavka 137. člena ZPP, saj bi bila vročitev neposredno stranki v nasprotju z navedeno določbo. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da stranka ni dobila nobenega naloga oziroma opomina.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je po samem zakonu nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava. Če je podano zastaranje, je treba razveljaviti odločitev o odmeri sodne takse.
ZUS-1 člen 76, 82. ZST člen 2, 3, 3-8. ZUreP člen 104, 104/5.
razlastitev - sodna taksa v upravnem sporu - taksni zavezanec
Sodna taksa je obveznost, ki se po 3. členu ZST plačuje pred sodiščem tudi za uvedbo sodnega postopka. Obveznost za plačilo sodne takse v sodnem postopku upravnega spora je določena v 8. točki 2. člena ZST, v ZST pa ni določbe, po kateri se sodne takse ne bi plačevale v sodnem postopku, v katerem je s tožbo izpodbijana odločitev, sprejeta v upravnem postopku razlastitve. 5. odstavek 104. člena ZUreP-1 tudi ne ureja stroškov sodnega postopka (kamor seveda spadajo tudi sodne takse), pač pa upravnega postopka razlastitve.
ZST člen 4.URS člen 146.ZPP člen 365, 365/1-3.ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
sodna taksa za revizijo
Pri reviziji, ki jo je uvedel novi Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) gre za vlogo zato se po 4. členu ZST za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost (ko se vloga vloži oziroma ko se vloga da na zapisnik). Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z zakonom - ZST, sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa omenjeni zakon sodne takse ne predpisuje.
ZUS člen 24. ZST člen 3, 3/1, 4.ZUS-1 člen 77, 82, 82/2.
upravni spor - začetek postopka - tožba - več tožnikov - samostojna tožba - odmera sodnih taks
Če tožnik ni vložil samostojne tožbe, pa bi jo moral, mora sodišče prve stopnje, upoštevaje svoj poziv tožniku, šteti, da samostojna tožba ni bila vložena in se upravni spor ni začel. Tako ni pravne podlage za odmero sodnih taks za tožbo, predlog za izdajo začasne odredbe in sklep o začasni odredbi.
Ni sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) za vlogo, ter da se po 4. členu ZST - UPB1 za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost (ko se vloga vloži oziroma ko se vloga da na zapisnik). Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z zakonom - ZST - UPB1 sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa omenjeni zakon sodne takse ne predpisuje.
oprostitev plačila sodnih taks - predložitev zahtevanih listin - sklicevanje na listine v drugih postopkih
Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj predlogu ni priložil z zakonom predpisanih dokazil, temveč se je skliceval na listine, ki jih je dostavil organu za brezplačno pravno pomoč pri upravnem sodišču v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri tem pa ni konkretno opredelil listin oziroma dokazil, niti ni navedel opravilne številke Bpp zadeve.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožničino vlogo z dne 9.11.2005, s katero je nasprotovala plačilu z nalogom zahtevane sodne takse za tožbo in plačilu opomina za tožbo, štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena ZST.
predlog za oprostitev taksne obveznosti – prepozen predlog
Taksne obveznosti so v naprej znane, saj so javno objavljene. To pa pomeni, da za že nastale taksne obveznosti ni več mogoče uspeti s predlogom za oprostitev.
ugovor zoper opomin – zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse
Opomin za plačilo sodnih taks ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče vložiti pritožbo, zato se ugovor zoper opomin šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodnih taks.
Izpolnjevanje merila iz 1. odstavka 13. člena ZST se lahko dokazuje le na način, določen v 3. odstavku 13. člena ZST, to je z odločbo o dohodnini, s potrdilom o dohodkih in s potrdilom o premoženjskem stanju. Listin v smislu 3. odstavka 13. člena ZST pa tožnik ni predložil niti potem, ko ga je upravno sodišče pozvalo k temu. Prvostopenjsko sodišče torej pri svoji odločitvi ni storilo nobenih kršitev, ker je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks zato, ker listine niso bile predložene.
Ker taksni zavezanec v odrejenem roku ni plačal takse, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 2. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena in ob upoštevanju 7. člena ZST odločilo, da mora plačati poleg neplačane takse 122,92 EUR še 50% pribitka kot kazensko takso v znesku 61,45 EUR in naročilo banki, da bo morala po pravnomočnosti tega sklepa s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenesti znesek 184,37 EUR na vplačilni račun sodnih taks.
ZST člen 2, 27. Sklep o preračunu vrednosti točke iz tolarjev v EUR-o v ZST.ZUS-1 člen 76.
odmera sodne takse - ugovor zoper nalog - zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse - preračun vrednosti točke iz SIT v EUR-o
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je tožnikovo vlogo, s katero je nasprotoval plačilu z nalogom zahtevane sodne takse, štelo za zahtevo za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena ZST, saj je tožnik ob nalogu za plačilo sodne takse ugovarjal višini sodne takse.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.