na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 12-559/2000, stran 1549 DATUM OBJAVE: 11.2.2000
VELJAVNOST: od 26.2.2000 / UPORABA: od 26.2.2000
RS 12-559/2000
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 26.2.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
559. Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
o razglasitvi zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL)
Razglašam zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. januarja 2000.
Št. 001-22-4/00
Ljubljana, dne 3. februarja 2000.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O OBLIGACIJSKIH IN STVARNOPRAVNIH RAZMERJIH V LETALSTVU (ZOSRL)
O OBLIGACIJSKIH IN STVARNOPRAVNIH RAZMERJIH V LETALSTVU (ZOSRL)
PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Področje urejanja)
Ta zakon ureja obligacijska in stvarnopravna razmerja, postopek izvršbe, zavarovanje terjatev ter kolizije zakonov na področju letalstva.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka:
-
so odškodnine in pomoč potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov urejene v predpisih Evropske unije o skupnih pravilih glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov;
-
so obvezna zavarovanja letalskih prevoznikov in operatorjev proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom, prtljagi in tovoru, urejena v predpisih Evropske unije o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operatorje;
-
sta odgovornost letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom ter izvajanje ustreznih določb Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) urejena v predpisih Evropske unije o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom, pri čemer se uporabljajo prilagoditve omejitev odgovornosti v skladu z Montrealsko konvencijo.
(3)
Ministrstvo, pristojno za promet, na svojih spletnih straneh tekoče objavlja veljavne zneske omejitev odgovornosti, kot izhajajo iz prejetih uradnih obvestil v skladu s konvencijo iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
2. člen
(Dispozitivnost zakonskih določb)
Razmerja v zvezi s pogodbami iz tega zakona lahko stranke s pogodbo oziroma splošnimi prevoznimi pogoji uredijo tudi drugače, če zakon ali predpisi iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona tega ne prepovedujejo.
3. člen
(Kogentnost zakonskih določb)
(1)
Če ta zakon ali predpisi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona ne določajo drugače, ne smejo biti v pogodbi oziroma splošnih prevoznih pogojih določbe:
-
s katerimi je letalski prevoznik (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) popolnoma ali deloma prost odgovornosti iz tega zakona ali predpisov iz drugega odstavka 1. člena tega zakona,
-
ki izključujejo ali omejujejo pravice, ki jih ima potnik ali naročnik prevoza po tem zakonu ali predpisih iz drugega odstavka 1. člena tega zakona,
-
ki odvzemajo dokazno breme prevozniku ali predpisujejo omejitve odgovornosti, ki so za prevoznika ugodnejše od omejitev, ki jih določa ta zakon ali predpisi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona.
(2)
Prevoznik je dolžan objaviti splošne prevozne pogoje na običajen način.
4. člen
(Temeljni pojmi)
Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1.
pogodbeni prevoznik je oseba, ki je sklenila s potnikom, naročnikom prevoza ali pošiljateljem prevozno pogodbo;
2.
zaporedni prevoznik je oseba, ki izvaja del prevoza na podlagi prevozne pogodbe, ki jo sklene prvi prevoznik, ter s privolitvijo potnika oziroma naročnika prevoza;
3.
izpolnitveni pomočnik je oseba, ki za izvršitev prevoza dela po naročilu prevoznika ali za njegov račun;
4.
naročnik prevoza je oseba, ki sklene prevozno pogodbo s pogodbenim prevoznikom;
5.
pošiljatelj je oseba, v čigar imenu je na podlagi pogodbe oddan tovor za prevoz;
6.
prejemnik je oseba, katera je v namembnem kraju upravičena prevzeti tovor, ki je bil oddan za prevoz;
7.
mednarodni prevoz je prevoz z letalom, pri katerem sta po prevozni pogodbi odhodni kraj in namembni kraj na ozemlju dveh držav ali na ozemlju ene same države, če je predviden vmesni pristanek na ozemlju druge države;
8.
letalo za potrebe tega zakona pomeni vsako napravo, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino (zrakoplov).
9.
tuje letalo za potrebe tega zakona je letalo iz prejšnje točke, ki ni registrirano v Republiki Sloveniji v ustreznem registru zrakoplovov oziroma ni vpisano v drugo ustrezno evidenco v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo,
10.
državna letala za potrebe tega zakona so letala iz 8. točke tega člena, ki se uporabljajo v vojaške, policijske ali carinske namene, vsi drugi so civilni.
5. člen
(smiselna uporaba zakona o pravdnem postopku)
Za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, se primerno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.
DRUGI DEL
OBLIGACIJSKA RAZMERJA
I. P O G L A V J E
POGODBE O PREVOZU POTNIKOV, PRTLJAGE IN TOVORA (PREVOZNE POGODBE)
I. oddelek Prevoz potnikov in prtljage
1. Pogodba o prevozu potnikov
6. člen
(Vsebina pogodbe)
(1)
Pogodbo o prevozu potnikov skleneta prevoznik in potnik ali prevoznik in naročnik prevoza.
(2)
S pogodbo o prevozu potnikov prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal potnika v skladu z voznim redom oziroma v določenem času od odhodnega kraja do namembnega kraja, potnik pa se obveže, da bo plačal dogovorjeno prevoznino.
(3)
S pogodbo, ki jo skleneta prevoznik in naročnik prevoza, prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal enega ali več potnikov, ki jih določi naročnik prevoza.
7. člen
(Pogodba med prevoznikom in naročnikom prevoza)
(1)
Prevoznik in naročnik prevoza lahko skleneta pogodbo o prevozu enega ali več potnikov za eno ali več potovanj ali za določen čas, z vsem letalom ali določenim številom sedežev.
(2)
Pogodba iz prejšnjega odstavka mora biti sestavljena v pisni obliki.
8. člen
(Vozovnica)
(1)
Prevoznik je dolžan izdati vozovnico, ki je lahko posamična ali skupinska.
(2)
Vozovnica je dokaz o sklenjeni pogodbi o prevozu potnikov, vendar se obstoj te pogodbe lahko dokazuje tudi drugače.
(3)
Vozovnica se mora praviloma glasiti na ime.
(4)
Če se vozovnica glasi na ime, se brez prevoznikove privolitve ne sme prenesti na drugega potnika.
(5)
Prevoznik lahko zavrne prenos vozovnice iz tretjega in četrtega odstavka tega člena le tedaj, ko ima opravičene razloge.
(6)
V vozovnici morajo biti navedeni odhodni in namembni kraj ter čas odhoda letala, ki je določen z voznim redom oziroma s pogodbo.
(7)
Glede vozovnice se uporabljajo tudi določbe konvencije iz tretje alineje drugega odstavka 1. člena tega zakona.
9. člen
(Pravica potnika do odstopa od pogodbe)
(1)
Potnik ima pravico, da odstopi od pogodbe o prevozu, preden se začne izpolnjevati pogodba.
(2)
Prevoznik je dolžan potniku vrniti prevoznino, če potnik opusti potovanje, in sicer v domačem prometu najpozneje štiriindvajset ur, v mednarodnem prometu pa najpozneje oseminštirideset ur pred začetkom potovanja.
(3)
Če potnik opusti potovanje pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sme prevoznik obdržati največ deset odstotkov prevoznine.
10. člen
(Odstop od pogodbe zaradi višje sile)
(1)
Če potnik ali njegov ožji družinski član, ali njegov spremljevalec, brez katerega ne more potovati, pred začetkom potovanja umre ali zboli, tako da ne more potovati ali bi bilo potovanje škodljivo za njegovo zdravje, se plačana prevoznina vrne, če je bil prevoznik pred odhodom letala obveščen o tem, da potovanje ni mogoče.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka ima prevoznik pravico, da obdrži največ pet odstotkov prevoznine.
(3)
Če nastane ovira za potovanje iz prvega odstavka tega člena med prevozom, se prevoznina vrne v sorazmerju z neizkoriščenim delom poti.
11. člen
(Odpoved letov)
Odškodnino in pomoč potnikom v primeru odpovedi leta ureja Uredba 261/2004/ES.
13. člen
(Zavrnitev vkrcanja in velike zamude letov)
(1)
Odškodnino in pomoč potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja in velike zamude letov ureja Uredba 261/2004/ES.
14. člen
(Obveščanje potnikov)
Obveščanje potnikov o odškodninah in pomoči potnikom v primerih odpovedi letov, zavrnitve vkrcanja in velike zamude letov ureja Uredba 261/2004/ES.
15. člen
(Odgovornost naročnika prevoza)
(1)
Če se naročnik prevoza in prevoznik ne dogovorita drugače, je naročnik prevoza odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o prevozu potnikov.
(2)
Če je naročnik prevoza odgovoren prevozniku za obveznosti, ki izvirajo iz prevozne pogodbe, lahko potnik uveljavlja svoje terjatve zaradi odstopa, prekinitve, odložitve, neizvršitve zaradi zavrnjenega vkrcanja oziroma zamude pri prevozu, samo od naročnika prevoza.
(3)
Če se naročnik prevoza in potnik ne dogovorita drugače, mora naročnik prevoza priskrbeti potniku prevoznikove storitve.
16. člen
(Dejanski letalski prevoznik)
(1)
Če ni v pogodbi o prevozu potnikov drugače določeno, sme pogodbeni prevoznik zaupati prevoz potnikov drugemu prevozniku (v nadaljnjem besedilu: dejanski prevoznik) s pogojem, da zagotovi enake ali podobne prevozne pogoje.
(2)
Razmerje med pogodbenim in dejanskim prevoznikom ureja njuna medsebojna pogodba.
(3)
Če ni v pogodbi določeno drugače, veljajo za razmerja med pogodbenim in dejanskim prevoznikom določbe tega zakona, ki se nanašajo na prevoz, predpisi iz prve alineje drugega odstavka 1. člena tega zakona in drugi predpisi Evropske unije.
(4)
Pri pogodbi o prevozu potnikov za določen čas z vsem letalom sme pogodbeni prevoznik zaupati prevoz dejanskemu prevozniku samo s pogojem, da je to dogovorjeno v pogodbi ali da se kasneje naročnik prevoza s tem izrecno strinja.
17. člen
(Zamenjava letala)
(1)
Če je v pogodbi dogovorjen prevoz potnikov za določen čas z vsem letalom, sme prevoznik v pogodbi določeni tip letala zamenjati z drugim tipom samo s privolitvijo naročnika prevoza.
(2)
Če prevoznik brez privolitve naročnika prevoza zamenja v pogodbi določeni tip letala z drugim tipom, je odgovoren za škodo, ki jo zaradi tega pretrpi naročnik prevoza.
18. člen
(Izpolnjevanje naročnikovih navodil)
(1)
Pri pogodbi o prevozu potnikov za določen čas z vsem letalom je prevoznik dolžan izpolnjevati navodila naročnika prevoza v mejah pogodbe.
(2)
Naročnik prevoza ne sme določiti takšnega potovanja, ki bi letalo, posadko ali potnike spravilo v nevarnost, kakršne ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi ne potovanja, pri katerem je pričakovati, da se bo končalo z bistveno prekoračitvijo časa, za katerega je sklenjena pogodba.
19. člen
(Razpolaganje z nezasedenimi sedeži letala)
(1)
Če je v pogodbi dogovorjen prevoz potnikov z vsem letalom, sme prevoznik razpolagati z nezasedenimi sedeži letala le s privolitvijo naročnika prevoza.
(2)
Če prevoznik razpolaga z nezasedenimi sedeži na podlagi privolitve naročnika prevoza, se s pogodbo dogovorjena prevoznina sorazmerno zniža.
(3)
Če prevoznik razpolaga z nezasedenimi sedeži brez privolitve naročnika prevoza, odgovarja tudi za škodo, ki jo zaradi tega pretrpi naročnik prevoza.
2. Odgovornost prevoznika
20. člen
(Odgovornost v primeru smrti ali poškodbe potnika)
Odgovornost prevoznika za škodo v primeru smrti ali telesne poškodbe potnika v času letalskega prevoza, vključno z obsegom odškodnine in omejitvami odgovornosti, urejata urejajo predpisi iz tretje alineje drugega odstavka 1. člena tega zakona.
22. člen
(Izplačilo predplačila)
Izplačilo predplačila odškodnine urejata Uredba 2027/97/ES in Montrealska konvencija.
3. Prevoz prtljage
28. člen
(Neregistrirana prtljaga)
(1)
Na podlagi prevozne pogodbe ima potnik pravico, da prinese v letalo prtljago, za katero skrbi sam, prevoznik pa jo mora prepeljati brez posebnega plačila (v nadaljnjem besedilu: neregistrirana prtljaga).
(2)
V letalo se kot neregistrirana prtljaga ne smejo prinesti stvari, ki utegnejo po svoji naravi in obsegu pomeniti nevarnost ali oviro za letalo, potnike ali druge stvari, ali ne spadajo v prostore, ki so določeni za potnike.
(3)
Prevoznik določi v splošnih prevoznih pogojih, koliko sme biti največ težka in obsežna neregistrirana prtljaga, ki jo lahko potnik prinese v letalo. Splošni prevozni pogoji ne smejo biti v nasprotju s predpisi Evropske unije.
32. člen
(Registrirana prtljaga)
(1)
Prevoznik je dolžan prevzeti za prevoz prtljago, ki ni neregistrirana prtljaga (registrirana prtljaga), in o tem izdati pisno potrdilo.
(2)
Kot registrirana prtljaga se za prevoz ne morejo oddati stvari, za katere je potrebno posebno dovoljenje, ali ki se morajo prevažati pod posebnimi pogoji, ali ki utegnejo po svoji naravi povzročiti nevarnost za letalo ali za potnike ali povzročiti škodo drugi prtljagi, kakor tudi ne stvari, ki zaradi svoje narave, obsega ali teže ne spadajo v prostore, ki so določeni za prtljago.
(3)
Prevoznik določi v splošnih prevoznih pogojih, do katere teže in obsega lahko potnik odda registrirano prtljago in do katere teže se ta prtljaga prevaža brez posebnega plačila. Splošni prevozni pogoji ne smejo biti v nasprotju s predpisi Evropske unije.
34. člen
(Pridržna pravica)
Prevoznik ima za zavarovanje svojih terjatev v zvezi s prevozom pridržno pravico na registrirani prtljagi in na drugih potnikovih stvareh večje vrednosti, za katere veljajo določbe o višji omejitvi odgovornosti v skladu s predpisi iz tretje alineje drugega odstavka 1. člena tega zakona.
II. oddelek Prevoz tovora
1. Pogodba o prevozu tovora
36. člen
(Vsebina pogodbe)
(1)
Pogodbo o prevozu tovora skleneta prevoznik in naročnik prevoza.
(2)
S pogodbo o prevozu tovora prevzame prevoznik obveznost, da bo prepeljal tovor z letalom, naročnik prevoza pa da bo plačal prevoznino.
37. člen
(Vrste pogodbe o prevozu tovora)
Pogodba o prevozu tovora lahko velja za enega ali več prevozov ali za določen čas, za celotno zmogljivost ali del zmogljivosti letala, za določeno količino enot tovora ali za posamezno enoto tovora.
38. člen
(Oblika pogodbe o prevozu tovora)
Pogodba o prevozu tovora z vsem letalom za določen čas ali za več prevozov mora biti sklenjena v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka.
39. člen
(Določanje količine tovora)
(1)
Količina tovora, ki se odda za prevoz, je lahko določena s številom kosov, težo, prostornino, dimenzijami ali kombinirano.
(2)
V dvomu se količina določa z mero, ki je običajna v kraju, kjer se tovor odda prevozniku.
40. člen
(Sprememba tovora pri pogodbi o prevozu z vsem letalom)
Pri pogodbi o prevozu tovora z vsem letalom sme naročnik prevoza namesto dogovorjenega tovora oddati za prevoz drugi tovor, če se s tem prevozni pogoji ne spremenijo v škodo prevoznika, če zaradi tega ne bi bilo zadržano letalo ali ne bi bila ogrožena njegova varnost in če pošiljatelj na prevoznikovo zahtevo položi varščino za terjatev, ki bi utegnila nastati zaradi zamenjave tovora.
41. člen
(Naročnikov pooblaščenec za oddajo tovora)
(1)
Naročnik prevoza lahko pooblasti drugo osebo, da odda v svojem imenu za prevoz vso dogovorjeno količino ali del dogovorjene količine tovora le, če je za to upravičen po prevozni pogodbi.
(2)
Prevoznik ne odgovarja osebi iz prejšnjega odstavka za obveznosti, ki bi bile večje od tistih, ki so bile prevzete s pogodbo z naročnikom.
42. člen
(Odgovornost naročnika za pošiljatelja)
Če med naročnikom prevoza in prevoznikom ni drugače dogovorjeno, odgovarja naročnik prevoza, ki je pooblastil koga drugega, da kot pošiljatelj odda prevozniku tovor v prevoz, za obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o prevozu tovora.
43. člen
(Obveznosti naročnika prevoza do pošiljatelja)
Če v pogodbi med naročnikom prevoza in pošiljateljem ni drugače dogovorjeno, prevzame naročnik prevoza le obveznost, da preskrbi pošiljatelju prevoznikove storitve.
44. člen
(Odgovornost pošiljatelja do prevoznika)
Če ni dogovorjeno drugače, odgovarja tudi pošiljatelj prevozniku za obveznosti iz pogodbe o prevozu tovora, če se nanašajo na tovor, ki ga je pošiljatelj oddal prevozniku za prevoz.
45. člen
(Smiselna uporaba drugih določb tega zakona in predpisov Evropske unije)
Za prevoz tovora se smiselno uporabljajo določbe o prevozu potnikov iz 16., 17., 18. in 19. člena tega zakona.
2. Listine o tovoru
46. člen
(Letalski tovorni list in druga sredstva)
(1)
Pošiljatelj izroči letalski tovorni list prevozniku.
(2)
Letalski tovorni list se lahko s soglasjem pošiljatelja nadomesti s kakšnim drugim sredstvom, s katerim se ugotavljajo podatki o prevozu, ki naj se opravi. V primeru, da se uporabi takšno drugo sredstvo, izda prevoznik pošiljatelju na njegovo zahtevo potrdilo o prevzemu tovora, s katerim je mogoče identificirati pošiljko in ki omogoča vpogled v podatke, ki jih vsebuje to drugo sredstvo.
(3)
Če v krajih tranzita in v namembnem kraju ni možno ugotavljanje podatkov o prevozu na podlagi sredstev iz prejšnjega odstavka, prevoznik zaradi tega nima pravice odpovedati prevoza tovora.
47. člen
(Prevozne listine v primeru večih enot tovora)
(1)
Če se prevaža več tovorkov, ima prevoznik pravico zahtevati od pošiljatelja, da sestavi letalski tovorni list za vsak tovorek posebej.
(2)
Če se prevaža več tovorkov in je letalski tovorni list nadomeščen z drugim sredstvom iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona, ima pošiljatelj pravico zahtevati od prevoznika, naj mu vroči posebno potrdilo o prevzemu tovora za vsak tovorek posebej.
48. člen
(Trije izvodi letalskega tovornega lista)
(1)
Pošiljatelj sestavi letalski tovorni list v treh izvodih. Prvi izvod, ki ima označbo "za prevoznika", podpiše pošiljatelj. Drugi izvod z oznako "za prejemnika" podpišeta pošiljatelj in prevoznik in se vroči prejemniku, ko prejme blago. Tretji izvod z oznako "za pošiljatelja" podpiše prevoznik in ga izroči pošiljatelju, ko sprejme tovor v prevoz. Prevoznik se mora podpisati, preden se tovor naloži v letalo.
(2)
Podpis prevoznika oziroma pošiljatelja je lahko natisnjen ali nadomeščen s pečatom.
49. člen
(Vsebina letalskega tovornega lista)
(1)
Letalski tovorni list mora vsebovati:
1.
odhodni in namembni kraj;
2.
morebitne vmesne pristanke v tujih državah, če sta odhodni in namembni kraj na območju Republike Slovenije;
3.
težo tovora.
(2)
Letalski tovorni list lahko vsebuje tudi druge podatke, kot na primer kraj in datum izdaje, ime in naslov pošiljatelja, ime in naslov prejemnika, vrsto in količino tovora, seznam listin, ki so priložene letalskemu tovornemu listu, rok za izročitev tovora, vrednost tovora in druge podatke.
50. člen
(Učinek letalskega tovornega lista na prevozno pogodbo)
Nespoštovanje določb iz prejšnjih členov tega zakona, ki se nanašajo na letalski tovorni list, nima vpliva na obstoj in veljavnost prevozne pogodbe, za katero veljajo določbe tega zakona, vključno z določbami o omejitvi odgovornosti.
51. člen
(Odgovornost za resničnost, popolnost in pravilnost podatkov v letalskem tovornem listu)
(1)
Pošiljatelj je odgovoren za resničnost podatkov in izjav, ki jih je vpisal v letalski tovorni list ali katere je v njegovem imenu vpisala druga oseba. Pošiljatelj je prav tako odgovoren za pravilnost podatkov, ki jih je dal sam ali jih je dala druga oseba v njegovem imenu prevozniku, da bi se vpisali v potrdilo o prejemu tovora in so bili vključeni med podatke, ki so registrirani na drug način iz 46. člena tega zakona.
(2)
Pošiljatelj mora prevozniku povrniti škodo, ki jo utrpi prevoznik ali ki jo utrpijo tretje osebe, katerim prevoznik odgovarja, nastalo zaradi nepravilnih, nepopolnih ali neresničnih podatkov ali izjav glede tovora, ki jih je pošiljatelj dal sam ali so bile dane v njegovem imenu.
(3)
Prevoznik je odgovoren pošiljatelju za vsako škodo, ki jo utrpi pošiljatelj ali tretja oseba, kateri odgovarja pošiljatelj, če je do takšne škode prišlo zaradi nepravilnih, nepopolnih ali neresničnih izjav ali podatkov, ki jih je vpisal prevoznik ali jih je v njegovem imenu vpisal kdo drug v potrdilo o prejemu tovora ali med podatke, vpisane na drug način iz 46. člena tega zakona.
52. člen
(Domneve, ki izhajajo iz letalskega tovornega lista)
(1)
Ko je tretji izvod letalskega tovornega lista oziroma potrdilo o prevzemu tovora izročen pošiljatelju, se domneva, da je sklenjena prevozna pogodba in da je tovor prevzet v prevoz pod pogoji, navedenimi v letalskem tovornem listu.
(2)
Domneva se, da so podatki v letalskem tovornem listu ali v potrdilo o prevzemu tovora, o teži, dimenzijah in embalaži, kakor tudi o številu tovorkov, resnični.
(3)
Če se prevoznik v navzočnosti pošiljatelja prepriča o podatkih, navedenih v letalskem tovornem listu o prostornini, teži in stanju tovora, in to navede v letalskem tovornem listu, ali če preveri videz blaga in embalaže, se šteje, da so ti podatki oziroma stanje resnični.
53. člen
(Pravica prevoznika, da v letalski tovorni list zapiše pripombe o videzu tovora)
(1)
Prevoznik sme zapisati v letalski tovorni list pripombe o videzu tovora in embalaže.
(2)
Če v letalskem tovornem listu niso navedene pripombe iz prejšnjega odstavka, se domneva, da tovor in embalaža nista imeli zunanjih napak.
54. člen
(Potrebni podatki in listine)
(1)
Pošiljatelj mora dati prevozniku vse podatke in priložiti letalskemu tovornemu listu vse listine, ki so potrebne za carinske, policijske in druge upravne formalnosti in jih dati na razpolago prevozniku.
(2)
Pošiljatelj odgovarja prevozniku za vsako morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, ker ne priskrbi vseh potrebnih podatkov oziroma listin ali če so ti nepopolni ali nepravilni.
(3)
Prevoznik ni dolžan preverjati, ali so podatki in listine iz tega člena popolni in pravilni.
55. člen
(Odgovornost pošiljatelja za lastnosti tovora)
Pošiljatelj je odgovoren za škodo, povzročeno osebam, letalu in drugim stvarem zaradi lastnosti tovora, ki je oddan v prevoz, če prevoznik za te lastnosti ni vedel in tudi ni mogel vedeti.
3. Izvršitev prevoza
56. člen
(Prevozna pot)
(1)
Prevoznik mora tovor prepeljati po zračni poti, ki je dogovorjena v pogodbi (prevozna pot).
(2)
Če prevozna pot ni bila dogovorjena, mora prevoznik opraviti prevoz po zračni poti, ki je običajna.
(3)
Prevoznik sme izjemoma opraviti prevoz po drugi zračni poti, če to zahtevajo varnost v letalstvu ali drugi opravičeni razlogi.
57. člen
(Prevozni rok)
(1)
Prevoznik mora prepeljati tovor v dogovorjenem roku (prevozni rok).
(2)
Če prevozni rok ni dogovorjen, mora prevoznik opraviti prevoz v času, ki je običajen glede na dolžino poti, vrsto letala in vse ostale okoliščine, ki vplivajo na čas prevoza.
58. člen
(Potek prevoznega roka)
(1)
Če ni drugače dogovorjeno, začne prevozni rok teči od polnoči po prevzemu tovora za prevoz.
(2)
Prevozni rok ne teče med zadrževanjem tovora, do katerega je prišlo zaradi vzrokov, ki so onemogočili začetek ali nadaljevanje prevoza in za katere ni kriv prevoznik.
(3)
Šteje se, da je prevozni rok potekel v trenutku, ko je bilo prejemniku izročeno obvestilo, da je tovor prispel v namembni kraj in da je pripravljen za izročitev, ali v trenutku, ko je prevoznik tovor poskusil izročiti prejemniku.
59. člen
(Dolžnost zahtevati navodila)
(1)
Če prevoznik iz kakršnih koli vzrokov nima možnosti, da bi izpolnil prevozno pogodbo po dogovorjenih pogojih, ovira pa traja dlje časa, ali pa ni gotovo, koliko časa bo trajala, mora zahtevati navodila od tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom.
(2)
Če prevoznik ne more ravnati po prejšnjem odstavku ali če ne more ravnati po prejetem navodilu, mora v skladu z okoliščinami primera tovor preložiti, ga vrniti v odhodni kraj ali ravnati kako drugače, pri tem pa paziti na koristi upravičenca.
4. Pravica razpolaganja s tovorom
60. člen
(Pošiljateljeve pravice razpolaganja)
(1)
Pošiljatelj, ki je izpolnil vse svoje obveznosti iz prevozne pogodbe, ima pravico razpolagati s tovorom na naslednje načine:
1.
tovor sme umakniti iz odhodnega in namembnega letališča;
2.
tovor sme zadržati med prevozom na kateremkoli vmesnem letališču;
3.
sme zahtevati, naj bo tovor na namembnem letališču izročen osebi, ki v letalskem tovornem listu ali drugem sredstvu iz 46. člena tega zakona ni označena kot prejemnik;
4.
sme zahtevati, naj se tovor vrne v odhodni kraj.
(2)
Zahtevo za razpolaganje s tovorom iz prejšnjega odstavka sporoči pošiljatelj pogodbenemu prevozniku, njegovemu izpolnitvenemu pomočniku pa le, če je bilo tako dogovorjeno.
(3)
Pošiljatelj z izvrševanjem pravice razpolaganja s tovorom ne sme prizadejati škode prevozniku in drugim pošiljateljem in mora nositi stroške, ki so nastali zaradi izvrševanja pravic razpolaganja s tovorom.
(4)
Pošiljatelj, ki razpolaga s tovorom po prvem odstavku tega člena, mora predložiti pogodbenemu prevozniku ali njegovemu pooblaščencu tretji izvod letalskega tovornega lista ali potrdila o prejemu tovora.
(5)
Prevoznik ali njegov pooblaščenec ima pravico zahtevati, naj se zahteva za razpolaganje s tovorom vpiše v prvi izvod letalskega tovornega lista ali na potrdilo o prejemu tovora in naj bo dana v pisni obliki.
61. člen
(Omejitev pravic razpolaganja)
(1)
Stranki lahko s pogodbo izključita ali omejita pravico razpolaganja s tovorom iz prejšnjega člena tega zakona.
(2)
Sporazum iz prejšnjega odstavka, ki ni vpisan v letalski tovorni list ali na potrdilo o prejemu tovora, nima pravnega učinka.
62. člen
(Izvrševanje pravice do razpolaganja brez vpisa)
(1)
Če prevoznik izpolni pošiljateljevo zahtevo za razpolaganje s tovorom, čeprav mu ni bil izročen tretji izvod letalskega tovornega lista ali izvod potrdila o prejemu tovora, izdanega pošiljatelju, mora povrniti škodo, ki je nastala z izpolnitvijo zahteve za razpolaganje, tistemu, ki je upravičeni imetnik tretjega izvoda letalskega tovornega lista ali potrdila o prejemu blaga.
(2)
Določba prejšnjega odstavka ne vpliva na prevoznikovo pravico do regresa proti pošiljatelju.
63. člen
(Nezmožnost izvrševanja pravice do razpolaganja)
Če zahteve za razpolaganje s tovorom ni mogoče izpolniti ali če bi bila z njeno izpolnitvijo povzročena škoda prevozniku ali imetnikom zahteve za razpolaganje z drugim tovorom, mora prevoznik o tem nemudoma obvestiti pošiljatelja.
64. člen
(Zavrnitev zahteve za razpolaganje)
(1)
Prevoznik lahko zavrne izpolnitev zahteve za razpolaganje s tovorom:
1.
če zahteve ni več mogoče izpolniti;
2.
če bi nastala škoda za koga, ki je upravičen razpolagati z drugim tovorom;
3.
če bi za prevoznika nastala škoda ali če bi bili stroški izpolnitve zahteve večji od vrednosti tovora;
4.
če bi bila izpolnitev zahteve v nasprotju s carinskimi in drugimi predpisi.
(2)
V primerih iz 3. točke prejšnjega odstavka prevoznik ne sme zavrniti izpolnitve zahteve, če mu je ponujeno ustrezno zavarovanje.
65. člen
(Obvestilo upravičencu do razpolaganja)
Če prevoznik zavrne izpolnitev zahteve, mora brez odlašanja obvestiti vložnika zahteve in se ravnati po določbah 59. člena tega zakona.
66. člen
(Odgovornost prevoznika)
(1)
Če prevoznik ne izpolni zahteve iz prvega odstavka 60. člena tega zakona ali če ne ravna po 65. členu tega zakona, je odgovoren za škodo, ki zaradi tega nastane.
(2)
Odškodnina iz prejšnjega odstavka in iz prvega odstavka 62. člena tega zakona ne sme biti večja od zneska, ki bi ga moral prevoznik povrniti, če bi se tovor, ki je bil izročen za prevoz, izgubil.
67. člen
(Prenehanje pravic razpolaganja)
(1)
Pošiljateljeva pravica razpolaganja s tovorom preneha, ko tovor prispe v namembni kraj in ko prejemnik zahteva izročitev tovora.
(2)
Prejemnik je upravičen zahtevati od prevoznika, da mu izroči tovor, če iz pošiljateljevega naročila ne izhaja kaj drugega in če je izpolnil svoje obveznosti, ki so navedene v 91. in 92. členu tega zakona.
(3)
Če prejemnik po zahtevi iz prvega odstavka tega člena noče prevzeti tovora ali če prejemnika ni mogoče obvestiti o prispelem tovoru, pošiljatelj znova pridobi pravico razpolaganja s tovorom.
(4)
Če je prevoznik priznal izgubo tovora ali če tovor ni prispel v namembni kraj v sedmih dneh od dneva, ko bi moral prispeti, je prejemnik upravičen uveljavljati pravice, ki izvirajo iz prevozne pogodbe.
5. Izročitev tovora
68. člen
(Izročitev tovora)
(1)
Prevoznik mora tovor izročiti v namembnem kraju, ki je naveden v pogodbi ali letalskem tovornem listu oziroma v kraju, ki ga določi tisti, ki je upravičen razpolagati s tovorom.
(2)
Če ni v pogodbi drugače določeno, prevoznik izroči tovor prejemniku na letališču namembnega kraja.
(3)
Prevoznik je dolžan izročiti tovor prejemniku, ki je naveden v letalskem tovornem listu. Če letalski tovorni list ni bil izdan, ga mora izročiti tistemu, ki je v prevozni pogodbi ali kako drugače določen za prevzem tovora.
(4)
Če pošiljatelj v skladu z 60. členom tega zakona določi za prejemnika kakšno drugo osebo, ne pa tisto, ki je navedena v letalskem tovornem listu ali potrdilu o prevzemu tovora, mora prevoznik izročiti tovor tej drugi osebi.
(5)
Če ni drugače dogovorjeno, mora prevoznik brez odlašanja obvestiti prejemnika, da je tovor prispel v namembni kraj.
69. člen
(Ugovori prejemnika)
(1)
Če prejemnik tovora ne ugovarja pisno zaradi poškodbe tovora takoj po prevzemu, se domneva, da mu je bil tovor izročen v stanju, v kakršnem je bil prevzet za prevoz, oziroma tako, kot je navedeno v letalskem tovornem listu ali potrdilu o prejemu tovora.
(2)
Če poškodbe ni bilo mogoče opaziti ob prevzemu tovora, mora prejemnik ugovarjati pri prevozniku takoj, ko odkrije poškodbo, najpozneje pa v štirinajstih dneh od dneva, ko je prevzel tovor.
70. člen
(Škoda zaradi zamude)
Če je prišlo do škode zaradi zamude pri izročitvi tovora, mora prejemnik ugovarjati pisno v enaindvajsetih dneh od dneva, ko mu je bil izročen tovor.
71. člen
(Odgovornost prevoznika)
Če prejemnik tovora ne ugovarja pisno v roku, ki je določen v 69. in 70. členu tega zakona, prevoznik ni odškodninsko odgovoren, razen če je škoda nastala namenoma ali iz hude malomarnosti prevoznika oziroma njegovega izpolnitvenega pomočnika.
72. člen
(Nezmožnost izročitve tovora)
(1)
Če prejemnika ni mogoče najti, ali če noče prevzeti tovora, mora prevoznik brez odlašanja zahtevati navodila od pošiljatelja.
(2)
Če prevoznik ne prejme v primernem roku od pošiljatelja navodila ali če prejetega navodila ne more izpolniti, lahko odda tovor na stroške in nevarnost tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom, v hrambo javnemu skladišču ali drugi primerni osebi ali ga sam vzame v hrambo. O tem mora brez odlašanja obvestiti pošiljatelja ali tistega, ki je upravičen razpolagati s tovorom.
(3)
Če odda tovor v hrambo komu drugemu, je prevoznik odgovoren za njegovo izbiro.
(4)
Če prevoznik ravna po drugem odstavku tega člena, se šteje, da je prevoz končan.
73. člen
(Prodaja tovora)
(1)
Če pošiljatelj oziroma tisti, ki je upravičen razpolagati s tovorom, ne prevzame tovora v tridesetih dneh od dneva, ko je bil dan v hrambo, je prevoznik upravičen prodati tovor.
(2)
Prevoznik lahko proda tovor tudi pred potekom roka iz prejšnjega odstavka:
1.
če se tovor kvari ali če obstaja neposredna nevarnost, da se bo pokvaril;
2.
če stroški za hrambo ne bi bili v sorazmerju z vrednostjo tovora;
3.
če zaradi odložitve prodaje ne bi mogel dobiti zneska, ki bi zadoščal za kritje njegovih terjatev in stroškov za hrambo tovora.
74. člen
(Način prodaje)
(1)
Tovor se proda na javni dražbi, razen če gre za tovor, ki se kvari, ali za tovor, za katerega je cena določena ali se oblikuje na borzi.
(2)
Znesek, ki ga prevoznik dobi s prodajo tovora, mora po odbitku svoje terjatve v zvezi z njegovim prevozom in po odbitku stroškov za hrambo in prodajo položiti pri sodišču, ki je pristojno za kraj prodaje, v dobro osebe, ki je upravičena razpolagati s tovorom, in jo o tem obvestiti.
6. Prevoznikova odgovornost
75. člen
(Prevoznikova odgovornost)
(1)
Prevoznik odgovarja za škodo, nastalo zaradi izgube in poškodovanja tovora, ki ga prevzame za prevoz in do katere pride med trajanjem letalskega prevoza, kakor tudi za škodo, nastalo zaradi zamude pri prevozu in izročitvi tovora prejemniku.
(2)
Prevoznik odgovarja za škodo iz prejšnjega odstavka tudi v primeru, če jo povzroči njegov izpolnitveni pomočnik.
(3)
Za čas letalskega prevoza se šteje čas od prevzema tovora na odhodnem letališču do izročitve tovora tistemu, ki je upravičen razpolagati z njim, na namembnem letališču ali na kakšnem drugem letališču.
(4)
Če zajema pogodba o letalskem prevozu tovora tudi prevoz pred začetkom ali po končanem prevozu z letalom, se šteje, da je škoda nastala med prevozom z letalom.