Nalaganje dokumenta...
Zakon o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 30-1530/1990, stran 1566 DATUM OBJAVE: 10.8.1990
VELJAVNOST: od 18.8.1990 do 12.8.2025 / UPORABA: od 18.8.1990 do 12.8.2025
RS 30-1530/1990
Verzija
11 / 11
Čistopis se uporablja od 13.8.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
1530. Zakon o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o funkcionarjih v državnih organih
o razglasitvi zakona o funkcionarjih v državnih organih
Razglaša se zakon o funkcionarjih v državnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 31. julija 1990.
Št. 0100-276/90
Ljubljana, dne 31. julija 1990.
Predsednik Milan Kučan l. r.
ZAKON
o funkcionarjih v državnih organih
o funkcionarjih v državnih organih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Funkcionarji po tem zakonu so osebe, ki jih na funkcijo volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, predsednik in člani Predsedstva Republike Slovenije in delegati v zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi funkcionarji pravosodnih organov, ki jih imenujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, funkcionarji družbenega pravobranilca samoupravljanja, namestniki republiških sekretarjev ter generalni sekretarji Predsedstva Republike Slovenije, Skupščine Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
2. člen
Funkcionarji, ki poklicno opravljajo funkcijo, imajo pravico do osebnega dohodka, prejemkov iz sredstev skupne porabe, nadomestila osebnega dohodka ter do povračila stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom.
Funkcionarji, ki nepoklicno opravljajo funkcijo, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma izgubljenega zaslužka, pravico do dela osebnega dohodka, določenega za funkcijo ter do povračila stroškov, ki jih imajo pri delu in v zvezi z delom.
Funkcionarji prejemajo osebni dohodek ter druge prejemke po prejšnjem odstavku, razen nadomestila osebnega dohodka, v organu, v katerem opravljajo funkcijo.
3. člen
O osebnih dohodkih funkcionarjev in o višini drugih prejemkov ter o drugih pravicah iz delovnega razmerja funkcionarjev odloča organ, pristojen za njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali od njega pooblaščeno telo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), če s tem zakonom ni drugače določeno.
O osebnih dohodkih in drugih prejemkih delegatov v zborih skupščine družbenopolitične skupnosti odloča skupščina oziroma od nje pooblaščeno delovno telo.
O osebnih dohodkih sodnikov rednih sodišč odloča pristojni organ na predlog Sodnega sveta.
Za predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije odloča o pravicah iz prvega odstavka tega člena Predsedstvo Republike Slovenije.
4. člen
Pravice, določene v tem zakonu, imajo funkcionarji od dneva izvolitve ali imenovanja.
II. OSEBNI DOHODKI
5. člen
Osebni dohodek se določi tako, da se osnova za obračun osebnih dohodkov pomnoži s koeficientom za določanje osebnih dohodkov in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj ter za odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma za dodatno delovno obremenjenost.
O delovni uspešnosti oziroma o dodatni delovni obremenjenosti funkcionarja odloča na podlagi kriterijev iz splošnega akta organ, v katerem funkcionar dela.
Ne glede na prejšnji odstavek se delegatom osnova osebnega dohodka poveča za odstotek, ki se skupščini zagotavlja za delovno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremenjenost po četrtem odstavku 6. člena.
6. člen
Osnova za obračun osebnega dohodka je znesek, ki je kot izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Koeficienti za določanje osebnih dohodkov za posamezne skupine funkcij so določeni v razponu; najvišji koeficient je 6,5.
Delovne izkušnje se vrednotijo tako, da se osebni dohodek funkcionarja v mesečnem znesku poveča za 0,5% za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20%. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let.
Sredstva za delovno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremenjenost, se določijo v proračunu v deležu od sredstev, ki se namenjajo organom za osebne dohodke, na podlagi kriterijev, ki jih določi komisija Skupščine Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja.
7. člen
Osebni dohodek se med letom ugotavlja in izplačuje kot mesečna akontacija; akontacija se lahko izplačuje tudi večkrat mesečno, vendar le za že opravljeno delo.
Ob izplačilu akontacije in ob ugotovitvi osebnega dohodka za preteklo leto se funkcionarju vroči pismen obračun po vseh kriterijih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke.
Podatki o osebnih dohodkih in drugih prejemkih za posamezne vrste funkcij oziroma za skupine funkcij so javni.
8. člen
Za predsednika Predsedstva Republike Slovenije znaša koeficient za določitev osebnega dohodka 6,5 za člana Predsedstva Republike Slovenije pa 6,2.
9. člen
Za posamezne skupine funkcij se določijo naslednji najvišji koeficienti za določanje osebnih dohodkov:
-
do vključno 6,5 za predsednika Skupščine Republike Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
-
do vključno 6,0 za podpredsednika Skupščine Republike Slovenije, predsednika zbora Skupščine Republike Slovenije, za podpredsednika in člana Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, za Javnega tožilca Republike Slovenije, za predsednika sodišča združenega dela Republike Slovenije, za Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije in za druge enako zahtevne funkcije;
-
do vključno 5,6 za vodjo delovnega telesa v Skupščini Republike Slovenije z zahtevnejšim delovnim področjem, za Javnega pravobranilca Republike Slovenije in za druge enako zahtevne funkcije;
-
do vključno 5,3 za delegata v Skupščini Republike Slovenije, za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za predsednika Republiškega senata za prekrške, za predsednika in sodnika višjega sodišča, za sodnika Sodišča združenega dela Republike Slovenije, za namestnika Javnega tožilca Republike Slovenije, za namestnika Javnega pravobranilca Republike Slovenije, za namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja Republike Slovenije, za višjega javnega tožilca in njegovega namestnika, za druge funkcionarje pravosodnih organov na ravni republike in regije, ter za druge enako zahtevne funkcije;
-
do vključno 4,8 za sodnika temeljnega sodišča, za namestnika temeljnega javnega tožilca, za druge funkcionarje pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja na ravni regij in občin, ter za druge enako zahtevne funkcije, vendar ne manj kot 4,2.
10. člen
Koeficient za posamezno funkcijo določi pristojni organ v okviru koeficientov iz prejšnjega člena.
Za funkcije v pravosodnih organih in družbenem pravobranilcu samoupravljanja določi koeficiente komisija Skupščina Republike Slovenije, pristojna za volitve in imenovanja.