ZAP – Zakon o avtorski pravici (ZAP) |...

318. Zakon o avtorski pravici (ZAP)

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O AVTORSKI PRAVICI

Razglaša se zakon o avtorski pravici, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 30. marca 1978.

PR. št. 693.

Beograd, 30. marca 1978.

Predsednik republike: Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Kiro Gligorov s. r.

ZAKON
O AVTORSKI PRAVICI

P r v i d e l

PRAVICE AVTORJEV

I. P o g l a v j e

UVODNE DOLOČBE

1. člen

Avtorji književnih, znanstvenih in umetniških del imajo avtorsko pravico na svojih stvaritvah (avtorskih delih), ki jo določa ta zakon.

2. člen

Avtorska dela državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije uživajo varstvo po tem zakonu, bodisi da so objavljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali v tujini bodisi da niso objavljena.

Ne objavljena avtorska dela tujih državljanov in oseb brez državljanstva, ki so bila prvič objavljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, uživajo enako varstvo po tem zakonu kot avtorska dela državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Avtorska dela tujih državljanov, ki niso prvič objavljena v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, uživajo varstvo po tem zakonu v mejah obveznosti, ki jih je Socialistična federativna republika Jugoslavija prevzela z mednarodnimi pogodbami, ali na podlagi dejanske vzajemnosti.

II. Poglavje

AVTORSKO DELO IN AVTOR

1. Avtorsko delo

3. člen

Za avtorsko delo velja stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti in drugih področjih ustvarjalnosti, ne glede na vrsto, način in obliko izražanja, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Za avtorska dela se štejejo zlasti:

-

pisana dela (knjige, brošure, članki in drugi sestavki);

-

govorna dela (predavanja, govori, besede in druga dela enake narave);

-

dramska in dramsko-glasbena dela;

-

koreografska in pantomimska dela, pri katerih je uprizoritev napisana ali kako drugače določena, kakor tudi dela, ki izvirajo iz folklore;

-

glasbena dela z besedilom ali brez besedila;

-

kinematografska dela in dela, ustvarjena na način, ki je podoben kinematografskemu ustvarjanju;

-

dela s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in grafike, ne glede na material, iz katerega so narejena, ter druga dela upodabljajočih umetnosti;

-

dela vseh panog uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

-

fotografska dela in dela, napravljena po postopku, ki je podoben fotografiranju;

-

kartografska dela (zemljevidi, topografske karte ipd.);

-

načrti, skice in plastična dela, ki se nanašajo na zemljepisje, topografijo, arhitekturo ali kakšno drugo znanstveno ali umetniško področje;

-

računalniški programi.

4. člen

Z avtorskim delom so mišljene tudi zbirke avtorskih del, kot so enciklopedije, zborniki, antologije, glasbene in fotografske zbirke ipd., ki glede na izbiro in razpored gradiva pomenijo samostojne stvaritve.

Z avtorskim delom so mišljene tudi zbirke ljudskih književnih in umetniških stvaritev, dokumentov, sodnih odločb in drugega podobnega gradiva, ki sami po sebi ne pomenijo zavarovanih avtorskih del, če pomeni taka zbirka glede na izbiro, razporeditev in način prodajanja gradiva samostojno stvaritev.

S prvim in drugim odstavkom tega člena niso prizadete pravice avtorjev posameznih del, iz katerih so omenjene zbirke sestavljene.

5. člen

Prevodi, priredbe, glasbene obdelave in druge predelave avtorskega dela uživajo enako varstvo kot samo izvirno delo.

Varstvo iz prvega odstavka tega člena uživajo tudi prevodi uradnih besedil s področja zakonodaje, uprave in sodstva, če niso napravljeni za uradno objavo in niso kot taki objavljeni.

S prvim odstavkom tega člena niso prizadete pravice avtorja izvirnega dela.

6. člen

Uporaba ljudskih književnih in umetniških stvaritev za književno umetniško ali znanstveno obdelavo je prosta.

7. člen

Naslov avtorskega dela uživa po tem zakonu enako varstvo kot samo delo.

Ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela naslov, ki je bil že uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, če bi tak naslov utegnil koga spraviti v zmoto o avtorju dela.

2. Avtor

8. člen

Avtor je tisti, ki je delo ustvaril.

Za avtorja velja tisti, čigar ime in priimek ali psevdonim nosi delo, dokler se ne dokaže nasprotno.

9. člen

Avtor zbirke avtorskih del je tisti, ki je zbirko sestavil.

Avtor prevoda, kot tudi prirejenega, glasbeno obdelanega ali kako drugače predelanega avtorskega dela je tisti, ki je to delo prevedel, priredil, glasbeno obdelal ali kako drugače predelal.

Tisti, ki je ustvaril književno, umetniško ali znanstveno delo z uporabo ljudskih književnih in umetniških stvaritev, je avtor tako ustvarjenega dela.

10. člen

Če je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, nedeljiva celota, gre vsem sodelavcem na njem nedeljiva avtorska pravica.

Deleži posameznih sodelavcev se določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom, ki ga je vsak izmed njih vložil v ustvaritev avtorskega dela, če niso medsebojna razmerja sodelavcev s pogodbo drugače urejena.

Če avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb, ni nedeljiva celota, ima vsak sodelavec avtorsko pravico na svojem prispevku.

11. člen

Avtorsko pravico na anonimnih delih in na delih, izdanih pod psevdonimom, pri katerih avtor ni znan, ima tisti, ki delo izda.

Avtorsko pravico na neobjavljenih delih, pri katerih avtor ni znan, ima ustrezna organizacija avtorjev.

Prvi in drugi odstavek tega člena nehata veljati, ko se dožene avtor.

12. člen

Poleg avtorja je lahko imetnik avtorske pravice tudi tisti, kateremu po zakonu, oporoki ali pogodbi pripadajo vse ali posamezne avtorske pravice, ki se po tem zakonu lahko prenašajo.

Pravice, ki jih ta zakon priznava avtorju, gredo drugemu imetniku avtorske pravice v mejah, v katerih so mu dane z zakonom, oziroma v obsegu, v katerem so z oporoko ali pogodbo , prenesene nanj.

Avtor ne more uveljavljati materialnih avtorskih pravic, ki jih prenese na drugega.

Imetnik avtorske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči drugim s tem, da neupravičeno prenese premoženjske oziroma materialne avtorske pravice.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na avtorja, veljajo tudi za druge imetnike avtorske pravice, če iz zakona ne izhaja kaj drugega.

13. člen

Federacija lahko proti pravični odškodnini omeji avtorju državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije pravico do izkoriščanja znanstvenega dela, ki ima poseben pomen za ljudsko obrambo.

Znanstveno delo iz prvega odstavka tega člena se lahko proti odškodnini izkorišča za ljudsko obrambo tudi brez avtorjevega dovoljenja.

Odločbo o ugotovitvi posebnega pomena in o omejitvi pravice iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi glede uporabe znanstvenega dela za ljudsko obrambo izda zvezni upravni organ, ki je pristojen za ljudsko obrambo.

Pri odmeri pravične odškodnine se upoštevajo vrednost znanstvenega dela, koristi, ki bi jih imel avtor od izkoriščavanja, če mu ne bi bilo omejeno, stroški avtorja pri ustvarjanju dela in drugo, kar utegne pripomoči pri odmeri pravične odškodnine.

Če se avtor in zvezni, za ljudsko obrambo pristojni upravni organ ne moreta sporazumeti glede odškodnine iz prvega in drugega odstavka tega člena, jo odmeri pristojno sodišče v nepravdnem postopku.

Stroške sodnega postopka za odmero odškodnine iz prvega in drugega odstavka tega člena določi sodišče v sorazmerju z uspehom, ki sta ga imeli stranki v tem postopku.

3. Posebne določbe o avtorskem delu in avtorju

Kinematografsko delo

14. člen

Za avtorje končanega kinematografskega dela veljajo pisec scenarija, režiser in glavni snemalec, za avtorja risanega filma pa tudi glavni risar.

Če pomeni pri kinematografskem delu glasba bistven element, velja za avtorja takega kinematografskega dela tudi njen skladatelj.

Skladatelj filmske glasbe, ki ne velja za avtorja kinematografskega dela po drugem odstavku tega člena, scenograf filma, slikar kostumov in slikar mask imajo avtorske pravice na svojih prispevkih in jih morejo prenašati na proizvajalca kinematografsega dela samo s pogodbo.

15. člen

Avtorji kinematografskega dela imajo izključno pravico snemati svoje stvaritve (pravico filmanja), jih reproducirati, dajati v promet, prikazovati in oddajati po radiofuziji, prevajati (dublirati) in predelovati.

16. člen

Razmerja proizvajalca kinematografskega dela do avtorjev kinematografskega dela, kot tudi razmerja med samimi avtorji kinematografskega dela se urejajo s pogodbo, ki se sklene v pismeni obliki.

V pogodbi iz prvega odstavka tega člena morajo biti med drugim določene pravice, ki jih avtorji kinematografskega dela prenašajo na proizvajalca, in njihovo plačilo.

Pravice, ki jih ne prenesejo s pogodbo na proizvajalca, obdržijo avtorji kinematografskega dela.

Za proizvajalca kinematografskega dela velja po tem zakonu pravna oseba, fizična oseba oziroma skupina občanov, ki po pogodbi ali na lastno pobudo proizvede kakšno kinematografsko delo.

17. člen

Če ni drugače dogovorjeno, smeta pisec scenarija in skladatelj svoje prispevke h kinematografskemu delu objaviti ali kako drugače posebej uporabiti; pogoj pa je, da s tem niso prizadete pravice, ki so bile prenesene na proizvaljalca kinematografskega dela.

18. člen

Kinematografsko delo velja za končano, ko je v skladu s sporazumom med avtorji in proizvajalcem kinematografskega dela končana prva standardna kopija filma.

19. člen

Če proizvajalec ne konča kinematografskega dela v treh letih od sklenitve pogodbe o proizvodnji ali če ne pusti v promet končanega kinematografskega dela v enem letu od dovršitve, lahko zahtevajo avtorji kinematografskega dela, da se pogodba razdere, razen če ne bil dogovorjen kakšen drug rok; pri tem obdržijo pravico do plačila.

Če kateri od avtorjev noče končati svojega prispevka h kinematografskemu delu ali če zaradi višje sile tega ne mora storiti, se ne more upirati, da za dani prispevek ne bi bil uporabljen za dovršitev kinematografskega dela. Tak avtor uživa na že danem prispevku h kinematografskemu delu ustrezne avtorske pravice.

Avtorsko delo, ustvarjeno v delovnem razmerju ali po naročilu

20. člen

Avtorska razmerja glede avtorskih del, ustvarjenih v delovnem razmerju v podjetjih in drugih pravnih osebah, ureja splošni akt teh pravnih oseb v skladu s tem zakonom.

Avtorskopravna razmerja med delovnimi ljudmi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo znanstveno, književno, upodabljajočo, glasbeno, gledališko, filmsko ali drugo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: poklicna dejavnost) oziroma delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (v nadaljnjem besedilu: delodajalci), in delavci, ki so pri njih zaposleni, kot avtorji dela ustvarjenega v delovnem razmerju z njimi, ureja pogodba v skladu s tem zakonom.

Če delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo poklicno dejavnost, ustanovijo začasno ali trajno delovno skupnost, ureja avtorskopravna razmerja glede avtorskih del, ustvarjenih v omenjenih skupnostih, splošni akt oziroma pogodba v skladu z načeli, po katerih se ta razmerja urejajo v podjetjih in drugih pravnih osebah, in s tem zakonom.

21. člen

Podjetje in druga pravna oseba ali delodajalec ima izključno pravico, da v okviru svoje redne dejavnosti pet let izkorišča avtorska dela, ki jih je pri izvrševanju svoje delovne obveznosti ustvaril delavec v tem podjetju ali drugi pravni osebi oziroma pri delodajalcu (delo, ustvarjeno v delovnem razmerju), ne da vpraša za dovoljenje delavca kot avtorja.

Za uporabo avtorskega dela, ustvarjenega v delovnem razmerju, v smislu prvega odstavka tega člena ima delavec kot avtor pravico do posebnega plačila v skladu s splošnimi akti podjetja ali druge pravne osebe v sorazmerju s prispevkom, ki ga je imela uporaba njegovega dela za povečanje dohodka oziroma dobička ali za opravljanje dejavnosti in izvrševanje nalog te pravne osebe.

Za uporabo avtorskega dela, ustvarjenega v delovnem razmerju pri delodajalcu, v smislu prvega odstavka tega člena ima delavec kot avtor pravico do plačila, določnega s pogodbo iz drugega odstavka 20. člena tega zakona.

Delavec kot avtor dela, ustvarjenega v delovnem razmerju, obdrži na takem delu druge avtorske pravice.

Drugih avtorskih pravic na delih, ustvarjenih v delovnem razmerju, ni mogoče omejiti s splošnimi akti podjetja ali druge pravne osebe in ne s pogodbo (20. člen).

Ne glede na določbe tega člena je imetnik avtorske premoženjske pravice na računalniškem programu, ustvarjenem v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma pri delodajalcu, ta pravna oseba oziroma delodajalec.

22. člen

Pravica objave avtorskega dela, ki je bilo ustvarjeno v delovnem razmerju, obsega pravico do objave ene bibliografske izdaje oziroma, pravico do ene razmnožitve.

Pri objavi dela, ki je bilo ustvarjeno v delovnem razmerju, mora podjetje ali druga pravna oseba oziroma delodajalec navesti ime in priimek avtorja oziroma njegov psevdonim.

Če podjetje ali druga pravna oseba oziroma delodajalec ne objavi v delovnem razmerju ustvarjenega dela v roku, ki ga določa splošni akt oziroma pogodba, pridobi pravico do objave takega dela avtor.

Podjetje ali druga pravna oseba oziroma delodajalec lahko še pred pretekom roka iz tretjega odstavka tega člena dovoli avtorju, da objavi v delovnem razmerju ustvarjeno delo.

Pri objavi svojih zbranih del lahko avtor tudi brez dovoljenja podjetja ali druge pravne osebe oziroma delodajalca objavi v delovnem razmerju ustvarjeno delo, ne glede na to, da je bilo že objavljeno.

Po preteku petih let od dovršitve v delovnem razmerju ustvarjenega dela pripada pravica njegovega objavljanja avtorju.

Pravica objavljanja v delovnem razmerju ustvarjenega dela pripada avtorju še pred pretekom roka iz šestega odstavka tega člena, če je aktualnost dela omejena na krajši rok.

23. člen

Če delavec, ki je v delovnem razmerju v podjetju ali drugi pravni osebi oziroma pri delodajalcu, pri izvrševanju svojih delovnih obveznosti izdela strokovno poročilo, referat, uradni akt ali podobno delo, ne pridobi na takem delu nobenih avtorskih pravic.

24. člen

Vse avtorske pravice na delu, ustvarjenem v okviru pogodbe o delu, pripadajo avtorju, ki je delo ustvaril, če ne izhaja iz pogodbe kaj drugega.

Ne glede na prvi odstavek tega člena je imetnik avtorske premoženjske pravice na računalniškem programu, ustvarjenem v okviru pogodbe o delu, naročnik dela, razen če ni v pogodbi drugače določeno.

25. člen

Kadar ena ali več oseb organizira utvarjanje avtorskega dela, pri katerem sodeluje več sodelavcev, ki niso z njo oziroma z njimi v delovnem razmerju (naročnik), je imetnik avtorske pravice na delu kot celoti naročnik, razen če ni v pogodbi drugače določeno.

Sodelavci pri avtorskem delu iz prvega odstavka tega člena obdržijo avtorsko pravico vsak na svojem prispevku.

Naročnik ne sme brez dovoljenja vseh sodelavcev znova objaviti avtorskega dela iz prvega odstavka tega člena in ga tudi ne uporabiti v druge namene.

III. Poglavje

VSEBINA IN IZKORIŠČANJE AVTORSKE PRAVICE

26. člen

Avtorska pravica vsebuje premoženjske oziroma materialne (materialne) in osebne (moralne) avtorske pravice.

27. člen

Materialne avtorske pravice so avtorjeve pravice, da izkorišča delo.

Avtorsko delo se izkorišča zlasti tako, da se objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja.

Kdo drug sme izkoriščati avtorsko delo le z avtorjevim dovoljenjem, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Za vsako izkoriščanje avtorskega dela po drugem gre avtorju plačilo (honorar), če ni v zakonu ali pogodbi drugače določeno.

28. člen

Moralne avtorske pravice so: avtorjeva pravica, da ga priznajo in navedejo kot ustvaritelja dela, pravica, da se upre vsaki skazitvi, okrnitvi ali drugačni spremembi svojega dela, in pravica, da se upre vsaki uporabi dela, ki bi žalila njegovo čast ali ugled.

29. člen

Kdor izda, predela, obdela, prikaže, prevede, posname ali kako drugače javno izkorišča avtorsko delo, mora vsakokrat navesti ime in priimek avtorja.

30. člen

Avtor sme ob vsakem času umakniti iz prometa oziroma odkupiti izvode svojega objavljenega avtorskega dela ter odreči nadaljnjo uporabo dela v kakršnikoli obliki, ko pred tem odškoduje uporabnika oziroma lastnika dela, če bi uporaba dela lahko škodovala njegovemu znanstvenemu ali umetniškemu ugledu.

Če gre nato avtorsko delo iz prvega odstavka znova v promet, ima prejšnji uporabnik oziroma lastnik prednostno pravico uporabe dela oziroma predkupno pravico v tridesetih dneh od dneva, ko za to zve, najdalj pa v enem letu od dneva, ko je delo šlo v promet.

Pravice iz prvega odstavka tega člena nima drug imetnik avtorske pravice.

31. člen

Avtor ima izključno pravico svoje delo objaviti, reproducirati, razmnožiti, predelati, obdelati, prikazati in ga v kakršnikoli drugi obliki izkoriščati.

32. člen

Avtorji dramskih, dramsko-glasbenih in glasbenih del imajo izključno pravico dovoljevati:

1)

javno uprizoritev in javno izvajanje svojih del;.

2)

javno prenašanje uprizoritve in izvajanja svojih del s kakršnimkoli sredstvom.

Avtorji dramskih in dramsko-glasbenih del imajo enake pravice tudi na prevodih svojih del.

33. člen

Avtor ima izključno pravico dovoljevati:

1)

oddajanje svojega dela po radiodifuziji ali njegovo priobčitev javnosti s kakršnimkoli drugim sredstvom za brezžični prenos znakov, zvoka ali slik;

2)

vsako žično ali brezžično priobčitev po radiodifuziji oddanega dela javnosti, če naj ga priobči kakšna druga organizacija združenega dela, ne pa tista, ki ga je prvotno oddajala;

3)

priobčitev svojega po radiodifuziji oddajanega dela javnosti po zvočniku ali po kakršnikoli drugi podobni napravi za prenos znakov, zvoka in slik.

34. člen

Avtorji književnih, znanstvenih in glasbenih del imajo izključno pravico dovoljevati:

1)

snemanje teh del z instrumenti za mehanično reprodukcijo;

2)

javno izvajanje teh del, posnetih z instrumenti za mehanično reprodukcijo.

35. člen

Dovoljenje za javno uprizoritev in javno izvedbo, za javen prenos uprizoritve in izvedbe, za javno oddajo po radiodifuziji ali za kakšno drugo priobčitev javnosti ne obsega dovoljenja za snemanje dela z instrumenti za snemanje zvoka ali slik.

Organizacija združenega dela za radiodifuzijo sme z lastnimi sredstvi in samo za svoje potrebe posneti oddajo zavarovanega dela, za katero je dobila dovoljenje, in proti plačilu znova oddajati posnetke tudi brez novega avtorjevega dovoljenja, če ni s pogodbo drugače določeno.

Posnetki iz drugega odstavka tega člena se smejo izročati javnim arhivom kot dokumentacija.

36. člen

Organizacije združenega dela za radiodifuzijo smejo tudi brez avtorjevega dovoljenja oddajati dela posneta z instrumenti za mehanično reprodukcijo, kot so: fonografski, magnetofonski, magnetoskopski in njim podobni posnetki, vendar morajo spoštovati vse druge avtorjeve pravice.

Zakon o avtorski pravici (ZAP)

Časovnica