Kolektivna pogodba dejavnosti elektrogospodarstva...

1147. Kolektivna pogodba dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, sklepata na temelju 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91)

KOLEKTIVNO POGODBO
dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije

I. STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Kolektivno pogodbo dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije skleneta Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, republiški odbor (v nadaljnjem besedilu: stranki pogodbe).

II. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

2. člen

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetjih elektrogospodarstva. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 35. do 42. člena in tiste določbe, katerih uporabo izrecno izključuje pogodba o zaposlitvi.

Ta kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

III. ČAS VELJAVNOSTI

3. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. marca 1992.

Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena izmed pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN REŠEVANJE SPOROV

4. člen

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije se začne na pobudo katerekoli pogodbene stranke vsaj 3 mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.

5. člen

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe mora biti v pisni obliki in utemeljen.

Nasprotna stranka se je dolžna do predloga za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe opredeliti v 30 dneh od prejema predloga.

V primeru, da se nasprotna stranka do tega predloga ne opredeli v roku iz prejšnjega odstavka, začne stranka – predlagateljica postopek pred komisijo za pomiritev.

6. člen

Za reševanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, imenujeta pogodbeni stranki komisijo za pomirjevanje.

Komisija za pomirjevanje ima 5 članov. Vsaka stranka imenuje po dva člana, predsednika imenujeta pogodbeni stranki sporazumno. Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

Odločitev komisije za pomirjevanje dopolnjuje oziroma nadomešča sporna določila kolektivne pogodbe.

7. člen

Če pomirjevanje ni bilo uspešno, odloči o spornih vprašanjih 5-članski arbitražni svet, v katerega imenuje vsaka pogodbena stranka po dva člana. Predsednika imenujeta stranki sporazumno. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna.

8. člen

V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.

Odstop je treba drugi pogodbeni stranki pisno napovedati najmanj 3 mesece pred odstopom od pogodbe. Pred iztekom tega roka ni mogoče odstopiti od kolektivne pogodbe.

9. člen

Pogodbeni stranki imenujeta 3-člansko komisijo, ki razlaga določila te kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana komisije, tretjega pa imenujeta sporazumno.

V. VSEBINA KOLEKTIVNE POGODBE

10. člen

Kolektivna pogodba dejavnosti elektrogospodarstva ureja pravice in obveznosti delavcev in podjetij, zlasti pa:

-

pogoje in način sklenitve delovnega razmerja,

-

razporejanje delavcev;

-

delovni čas,

-

odmore, počitke, dopuste in odsotnosti,

-

varstvo delavcev,

-

odgovornost delavcev in disciplinski postopek,

-

prenehanje delovnega razmerja,

-

varstvo pravic delavcev,

-

pogoje za delovanje sindikata,

-

pravice in dolžnosti v zvezi s stavko,

-

osebne dohodke, nadomestila in druge prejemke.

VI. POGOJI IN NAČIN SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA

11. člen

Delovne izkušnje se kot pogoj za zasedbo in opravljanje dela določijo za opravljanje tistega dela, za katero so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in z drugimi tehničnimi predpisi. Za druga dela se delovne izkušnje kot pogoj lahko predpišejo, če so potrebne glede na zahtevano izobrazbo in glede na zahtevnost dela.

12. člen

Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene pri investicijski gradnji tudi z delavci, katerih delo ni potrebno pri obratovanju. Delovno razmerje se sklene za čas gradnje ali za krajši čas, glede na naravo dela.

13. člen

Poskusno delo

Poskusno delo se lahko določi kot poseben pogoj za delo in sme trajati najmanj 1 mesec in največ 6 mesecev.

Poskusno delo spremlja in ocenjuje tričlanska komisija, imenovana za vsak primer posebej. Člani komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec na poskusnem delu.

VII. RAZPOREJANJE DELAVCEV

14. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, v naslednjih primerih:

-

v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (požar, povodenj, potres ali druge elementarne nesreče),

-

kadar gre za reševanje človeških življenj,

-

ob nenadnih okvarah delovnih naprav in okvarah na elektroenergetskih objektih in napravah,

-

zaradi nadomeščanja nenadoma odsotnega delavca (bolezen, smrt), vendar največ za dobo 6 mesecev.

Delavec prejme v vseh primerih razporeditve po tem členu osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.

15. člen

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo po sklepu organov upravljanja, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja, pravice iz osebnega dohodka glede na delovno, dobo v elektrogospodarstvu, pravice do letovanja v počitniških domovih in disciplinski postopek.

16. člen

Delavec je lahko razporejen na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve:

-

če se lahko dnevno vrača v kraj bivanja in ima zagotovljen dnevni počitek najmanj 12 ur,

-

če traja razporeditev določen čas, vendar največ 12 mesecev v obdobju 3 let, in je poskrbljeno za nastanitev in prehrano, delavcem pa je omogočeno tedensko vračanje v kraj bivanja,

-

če gre za nujno delo na energetskih napravah (havarija ali drug nepredvidljiv dogodek) in tako delo traja 10 dni.

17. člen

Direktor podjetja lahko delavca razporedi zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji delavčeve strokovne izobrazbe, vrste poklica, znanja in sposobnosti.

VIII. POSTOPEK ZA UGOTOVITEV, DA DELAVEC NIMA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DELA

18. člen

Poslovodni organ sprejme sklep o prerazporeditvi delavca, za katerega se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela.

Dejstva iz gornjega odstavka ugotovi komisija, ki jo imenuje direktor, po najmanj 30-dnevnem spremljanju dela in rezultatov dela delavca. V postopku za ugotovitev, znanja in zmožnosti ima delavec pravico do vpogleda v dokumentacijo in do svojih pripomb v zvezi z njo.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del na svojem delovnem mestu, sprejme organ, določen s statutom.

O ugovoru delavca zoper, sklep o prerazporeditvi ali o prenehanju delovnega razmerja odloča organ upravljanja podjetja.

IX. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE V PODJETJU NEPOTREBNO

19. člen

Za ugotovitev prenehanja potreb po delu delavcev se poleg meril iz 3. točke 12. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo upoštevajo še naslednji kriteriji:

-

kot drugi kriterij še dodatna znanja, ki se zahtevajo za delo v elektrogospodarstvu,

-

kot tretji kriterij še delovna doba v elektrogospodarstvu.

20. člen

Obstoj presežka delavcev ugotavlja organ upravljanja na predlog poslovodnega organa. Poslovodni organ mora v svojem predlogu navesti razloge za presežek, število in kategorijo presežnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu.

Organ upravljanja sprejme program razreševanja problema presežnih delavcev, ki mora obsegati:

-

organizacijske oziroma tehnološke ukrepe za omejevanje števila presežnih delavcev,

-

obrazložitev meril in kriterijev za določanje posameznih delavcev kot presežkov,

-

seznam konkretnih delavcev, katerih delo je nepotrebno, in njihove konkretne pravice iz predhodnega člena,

-

roke in način za zagotovitev pravic posameznih delavcev.

Pri pripravi programa reševanja presežnih delavcev sodeluje tudi sindikat.

V primeru, da gre za večje število presežnih delavcev, mora program zagotoviti reševanje presežkov v daljšem časovnem obdobju tako, da se število delavcev, zaposlenih v podjetju, letno zmanjša za največ 10%.

X. DELOVNI ČAS

21. člen

Povprečni tedenski delovni čas je 40 ur, vključno s plačanim dnevnim odmorom 1/2 ure.

Delovni čas določi direktor glede na potrebe proizvodnje v skladu s splošnim aktom. Tedenski fond delovnih ur je v normalnih pogojih enakomerno razporejen na 5 delovnih dni. Če to zahtevajo potrebe delovnega procesa, se z letnim delovnim planom lahko določi neenakomerna razporeditev delovnega časa tako, da je v koledarskem letu doseženo povprečje tedenskega fonda delovnih ur. V takih primerih delovni čas ne sme presegati 50 ur na teden. Neenakomerno se lahko razporedi maksimalno 80 ur delovnega časa v letu.

V primeru višje sile (havarije, naravne nesreče) lahko poslovodni organ odredi prerazporeditev delovnega časa, s tem, da upošteva gornje omejitve.

Delovni čas, ki je v povprečju daljši od 40 ur in ni bil prerazporejen, se obračuna kot podaljšani delovni čas.

Za omejeno dobo se lahko uvede delo prek polnega delovnega časa tudi v primerih, določenih z ukrepi, ki so neogibni za delovanje elektroenergetskega sistema, kadar gre:

-

za remonte in revizije na elektroenergetskih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se morajo opraviti v čim krajšem času,

-

za odpravo okvar na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se pojavijo nepredvideno in vplivajo na preskrbo potrošnikov z električno energijo,

-

za vzdrževanje tistih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih naprav, ki so v takem stanju, da preti izpad,

-

za meritve in preizkuse na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih napravah, ki so iz objektivnih razlogov vnaprej planirani in jih ni mogoče opraviti v polnem delovnem času,

-

če splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določena dela oziroma naloge v skladu s pogoji, ki jih določajo zakoni.

Delo prek polnega delovnega časa iz tega člena se šteje kot posebni delovni pogoj.

22. člen

Če je v posamezni organizaciji možno opraviti določeno delo v skrajšanem času in teh del ni možno razporediti med ostale delavce, se lahko sklene delovno razmerje za krajši delovni čas. Pri taki zaposlitvi ima prednost, delavec, ki je že v drugi organizaciji elektrogospodarstva zaposlen za krajši delovni čas.

XI. LETNI DOPUST

23. člen

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni v posameznem koledarskem letu ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši čas od polnega.

Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih kriterijih:

1.

Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katero se mu odmerja letni dopust, in druga obdobja, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo, se delavcu osnovno število 18 dni dopusta poveča: za delovno dobo:

---------------------------------
po 1 letu         za        1 dan
od 2-3 let        za        2 dni
od 4-5 let        za        3 dni
od 6-8 let        za        4 dni
od 9-11 let       za        5 dni
od 12-14 let      za        6 dni
od 15-17 let      za        7 dni
od 18-21 let      za        8 dni
od 22-25 let      za        9 dni
nad 25 let        za       10 dni
---------------------------------

2. Glede na tarifni razred in delovne pogoje se delavcu poveča osnovno število dni dopusta:

a)

Za tarifni razred:

– III za                               1 dan
– IV in V za                           2 dni
– VI za                                3 dni
– VII, VIII, IX za                     4 dni

b)

– za delo v dveh dnevnih turnusih za                  2 dni
– za delo v dnevnem in nočnem turnusu za              3 dni
– za stalno delo na terenu za                        2 dni.

3. Za posebne socialne razmere se poveča osnovno število 18 dni letnega dopusta:

– delovnim, vojaškim in drugim invalidom za           2 dni
– materi z enim otrokom do 7 let starosti za          1 dan
– materi z dvema ali več otroki vsak do 7 let za      2 dni
– samohranilcem z enim ali več otroki do 7 let za    3 dni.

Delavcem, mlajšim od 18 let, se letni dopust poveča še za 7 dni.

Neodvisno od kriterijev iz 1., 2. in 3. točke tega člena pa se še za 5 dni podaljša letni dopust delavcem, ki so stari najmanj SO let, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo status invalida, in delavcem s telesnimi okvarami, in sicer v obeh primerih, če jim je priznana najmanj 60-odstotna telesna okvara, ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo.

Za dela v posebno težkih delovnih razmerah pri virih ionizirajočega sevanja imajo delavci po posebnih predpisih pravico do povečanega letnega dopusta.

Delavcu se štejejo v letni dopust le tisti dnevi, ko bi sicer delal, če ne bi bil na letnem dopustu. Kot delovni dan se pri določanju dopusta šteje 8 ur.

24. člen

Odsotnost z dela z nadomestilom

Delavcu pripada polno nadomestilo osebnega dohodka za sedem dni odsotnosti v naslednjih primerih:

– sklenitev zakonske zveze                                          3 dni
– sklenitev zakonske zveze otrok                                    2 dni
– rojstvo otroka                                                    2 dni
– smrt zakonca ali izven-zakonca                                    3 dni
– smrt staršev                                                      3 dni
– smrt otrok                                                        3 dni
– smrt sester, bratov, tasta, tašče, starih staršev, vnuka          2 dni
– smrt ostalih družinskih članov skupnega gospodinjstva             1 dan
– nenadna bolezen delavca ali družinskega člana                     1 dan
– za selitev                                                        3 dni
– za elementarne nesreče                                            3 dni
– za aktivno udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah
republiškega značaja                                                2 dni

XII. VARSTVO PRI DELU

25. člen

Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu, v skladu s posebnimi predpisi in s predpisi, ki veljajo na tem področju za elektrogospodarstvo, ter pravico do preventivnega zdravstvenega varstva.

XIII. POGOJI IN NAČIN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV

26. člen

Podjetje mora invalidu zagotoviti delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost predvsem v elektrogospodarstvu.

Delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, ki opravlja dela, pri katerih obstaja nevarnost nastanka invalidnosti, je treba prerazporediti na ustrezno delovno mesto najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, ki ugotavlja spremenjeno delovno zmožnost.

Delavec iz prejšnjega odstavka se razporedi v elektrogospodarstvu oziroma, če prostega delovnega mesta ni, se le-to pridobi s prerazporeditvijo zdravega delavca ali s prireditvijo delovnega mesta, in šele če ni nobene izmed teh možnosti, se mu išče ustrezna zaposlitev izven elektrogospodarstva.

XIV. ODGOVORNOST DELAVCEV IN DISCIPLINSKI POSTOPEK

27. člen

V dejavnosti elektrogospodarstva se kot lažje opredelijo tudi naslednje kršitve delovnih obveznosti:

-

nepravilen odnos do strank večje število pritožb,

-

zamujanje na delo,

-

predčasni odhod z dela,

-

neopravičeno predčasno opuščanje del in nalog,

Kolektivna pogodba dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije

Časovnica