Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 65-3520/2001, stran 6689 DATUM OBJAVE: 6.8.2001
VELJAVNOST: od 7.8.2001 do 16.5.2014 / UPORABA: od 7.8.2001 do 16.5.2014
RS 65-3520/2001
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 17.5.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
3520. Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn
Na podlagi 10. in 12. člena ter tretje in četrte alinee 73. člena v zvezi s četrtim odstavkom 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 45/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
Zaradi ugotavljanja navzočnosti, preprečevanja vnosa in širjenja, določitve kraja in obsega razširjenosti in zaradi zatiranja z namenom obvladovanja hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium albo-atrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (v nadaljnjem besedilu: hmeljeva uvelost), se izvaja spremljanje zdravstvenega stanja hmelja in fitosanitarni ukrepi, določeni s tem pravilnikom.
2. člen
(predmet nadzora)
Navzočnost hmeljeve uvelosti se ugotavlja na gojenem hmelju, ukrepi pa veljajo za vse gostiteljske rastline na ogroženem območju.
Gostiteljske rastline za hmeljevo uvelost so:
-
hmelj Humulus lupulus L.;
-
gojene širokolistne rastline, zlasti: krompir (Solanum tuberosum L.), paradižnik (Lycopersicon esculentum (L.) Karsten ex Farw.), kumare (Cucumis sativus L.), lucerna (Medicago sativa L.), krmna, rdeča in sladkorna pesa (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris), solata (Lactuca sativa L.), navadni fižol (Phaseolus vulgaris L.) in zelje (Brassica oleracea) L.;
-
širokolistni pleveli, zlasti: pasja kamilica (Anthemis arvensis L.), navadni plešec (Capsela bursa-pastoris L.), bela metlika (Chenopodium album L.), prava kamilica (Matricaria chamomilla L. p. p. Matricaria recutita L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.), breskova dresen (Polygonum persicaria L.), navadni grint (Senecio vulgaris L.), pasje zelišče (Solanum nigrum L.), navadni regrat (Taraxacum officinale Weber) in mala kopriva (Urtica urens L.).
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
Brezvirusne sadike so sadilni material hmelja s certifikatom A, ki se pridobiva iz brezvirusnih matičnih rastlin hmelja v zavarovanih prostorih.
2.
Hmeljevina je ostanek zelene mase rastlin hmelja po obiranju hmelja.
3.
Hmeljišče je strnjen nasad rastlin hmelja, ki ga obdeluje en imetnik, ki je vpisan v evidenco pri hmeljni komisiji, v skladu s predpisi, ki urejajo ureditev trga s hmeljem; vključuje površino, na kateri je žičnica ter obračališča in poti, potrebne za obdelavo hmeljišča.
4.
Karantenska premena je obdobje pridelave rastlin, ki niso gostiteljske rastline, v času po uničenju okuženega hmeljišča do zasaditve novega hmeljišča.
5.
Matično hmeljišče je mesto pridelave sadilnega materiala hmelja, kjer se pridobivajo sadike s certifikatom B, ki ga potrdi pooblaščeni strokovni organ.
6.
Nadzorovano območje je območje, na katerem so gostiteljske rastline in drugi nadzorovani predmeti podvrženi fitosanitarnim ukrepom, z namenom preprečevanja vnosa oziroma širjenja hmeljeve uvelosti.
7.
Neokužena enota pridelave je enota pridelave sadilnega materiala hmelja oziroma matično hmeljišče, ki ima status neokuženega mesta pridelave in predstavlja strnjeno površino, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter vrste sadilnega materiala, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
8.
Neokuženo mesto pridelave je mesto pridelave na ogroženem območju, na katerem ni hmeljeve uvelosti, kar je bilo dokazano s sistematičnim nadzorom in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje.
9.
Ogroženo območje je del nadzorovanega območja, na katerem bi se hmeljeva uvelost ob neupoštevanju fitosanitarnih ukrepov razširila in s tem povzročila večjo gospodarsko škodo.
10.
Okuženo območje je del ogroženega območja, na katerem je hmeljeva uvelost navzoča v vsaj enem hmeljišču in je pod uradnim nadzorom v skladu s tem pravilnikom.
11.
Pooblaščeni strokovni organ je organ, ki potrdi matično hmeljišče na podlagi zapisnika o pregledu na sortno čistost in zdravstveno stanje, ki ga izda izvajalec javne službe.
12.
Pošiljke rastlin so pošiljke sadilnega materiala in drugih delov rastlin hmelja, razen storžkov.
13.
Rastna doba je obdobje aktivne rasti hmelja in drugih gostiteljskih rastlin na območju.
14.
Varovalni pas je območje, ki obdaja neokuženo enoto pridelave sadilnega materiala hmelja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hmeljeve uvelosti.
4. člen
(nadzorovano območje)
Območje Republike Slovenije je nadzorovano območje za hmeljevo uvelost, na katerem se vzdržujejo neokužena mesta pridelave oziroma neokužene enote pridelave sadilnega materiala hmelja.
5. člen
(ogroženo območje)
Zaradi hmeljeve uvelosti se štejejo za ogrožena območja:
-
hmeljišča in
-
zemljišča, ki neposredno mejijo na hmeljišča, na območjih iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in
-
zemljišča, ki jih obdeluje imetnik hmeljišč.
6. člen
(okuženo območje)
Deli ogroženih območij, kjer je bila potrjena navzočnost hmeljeve uvelosti, se štejejo za okužena območja. Okužena območja so navedena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(sistematični nadzor)
Na ogroženih območjih iz prve in druge alinee 5. člena tega pravilnika se izvaja sistematični nadzor hmeljeve uvelosti v skladu z letnim programom iz 21. člena tega pravilnika.
Sistematični nadzor vključuje ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja in v primeru potrjene okužbe odrejanje ukrepov iz 13. člena tega pravilnika.
Ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja obsega vizualne preglede, vzorčenje in laboratorijsko testiranje.
Ukrepi se lahko nanašajo tudi na ogrožena območja iz tretje alinee 5. člena tega pravilnika.
II.
UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA
8. člen
(pregledi)
Vizualne preglede opravlja pooblaščeni izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), in sicer vsaj enkrat v rastni dobi in vsaj enkrat v času 30 dni pred spravilom hmelja na vseh:
-
okuženih območjih,
-
matičnih hmeljiščih s pripadajočimi varovalnimi pasovi,
-
neokuženih mestih oziroma neokuženih enotah pridelave, ki so prijavljena za sajenje matičnega hmeljišča v skladu s tretjim odstavkom 20. člena tega pravilnika ter
-
neokuženih mestih pridelave brezvirusnih sadik.
Ob sumu na okužbo s hmeljevo uvelostjo je potrebno v hmeljišču odvzeti vsaj en vzorec trte rastline hmelja zaradi laboratorijske analize. Vzorec je uraden, če ga odvzame izvajalec javne službe ali fitosanitarni inšpektor in o tem napiše zapisnik.