Odlok o razglasitvi Območja gradu Otočec za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 81-3841/1999, stran 12592 DATUM OBJAVE: 5.10.1999

RS 81-3841/1999

3841. Odlok o razglasitvi Območja gradu Otočec za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Območja gradu Otočec za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

Otočec – Območje gradu (EŠD 8759),

Otočec – Grad (EŠD 505).

Enota dediščine Otočec – Grad stoji znotraj enote Otočec – Območje gradu.

Enoti imata zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Območje gradu Otočec leži vzhodno od istoimenskega naselja pod magistralno cesto Ljubljana-Obrežje. Območje gradu Otočec obsega otok, na katerem sta grad in park ter odsek Krke, ki ga obliva, skupaj z brežinami in ravnico, manjšimi otoki in lesenima mostovoma, ki povezujeta grajski otok z bregovoma.

Grad Otočec stoji na otoku sredi Krke v parku in ob lokalni cesti. Otok povezujeta mostova, ki vodita proti severu in jugu. Grad Otočec je v hotel urejeni manjši, v osnovi srednjeveški grad z renesančnimi in kasnejšimi poudarki. Prepoznaven je palacij in obodno zidovje z vhodnim stolpom. Ohranjeni so ostanki poslikav na pročeljih. Renesančni Otočec je edini ohranjen vodni grad v Sloveniji, vzorec prenove v zgodnjih petdesetih letih.

Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).