Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in...

4826. Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu

Na podlagi osmega in devetega odstavka 40. člena zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu

1. člen

(splošna določba)

(1)

Ta uredba v zvezi z dodelitvijo sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencem določa:

-

način določanja geografsko zaokroženih območij,

-

merila za razvrščanje tal glede sposobnosti zadrževanja vode in merila za razvrščanje območij glede primanjkljaja padavin, če gre za škode v kmetijstvu zaradi suše,

-

način izdelave ocene o največji možni stopnji poškodovanosti na geografsko zaokroženem območju,

-

način verifikacije podatkov o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline znotraj posameznega geografsko zaokroženega območja,

-

način izračuna potrjene višine škode in način izračuna sredstev, ki se dodelijo posameznemu upravičencu.

(2)

Določbe te uredbe se uporabljajo za izračun sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu za vse osebe, ki so v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 75/03; v nadaljnjem besedilu: zakon) upravičene do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.

2. člen

(geografsko zaokroženo območje)

(1)

Geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot so žled, pozeba, neurje in toča ali množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni, je območje občine, kjer je nastala škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer.

(2)

Geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi suše, je geografsko zaokroženo območje kmetijskih površin, na katerem so tla razvrščena v isti razred glede sposobnosti zadrževanja vode in katerega površina je glede primanjkljaja padavin razvrščena na podlagi hidrometeoroloških podatkov v isto cono.

(3)

Glede primanjkljaja padavin se območja kmetijskih zemljišč razvrščajo v pet con:

1.

cona za območja z največjim primanjkljajem, ki presega 430 mm,

2.

cona za območja z velikim primanjkljajem, od 360 do 430 mm,

3.

cona za območja z zmernim primanjkljajem, od 280 do 360 mm,

4.

cona za območja z manjšim primanjkljajem, ki ni večji od 280 mm,

5.

cona za območja nepomembnega primanjkljaja padavin (območja z nadmorsko višino nad 1000 m).

(4)

Glede sposobnosti zadrževanja vode se v zvezi z morfologijo terena in pedološkimi lastnostmi tal le-ta razvrščajo v pet razredov:

-

zelo velika sposobnost zadrževanja vode,

-

velika sposobnost zadrževanja vode,

-

srednja sposobnost zadrževanja vode,

-

majhna sposobnost zadrževanja vode in

-

zelo majhna sposobnost zadrževanja vode.

(5)

Ne glede na prvi, drugi, tretji in prejšnji odstavek tega člena se lahko za geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi suše, določi celotno območje posamezne lokalne skupnosti ali katastrske občine, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na območju te lokalne skupnosti ali na območju te katastrske občine večje od 40%, povprečje stopenj poškodovanosti kmetijskih rastlin v sosednjih občinah ali katastrskih občinah iste rastline pa ni manjša od 30%.

(6)

Povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na istem geografsko zaokroženem območju je izraženo v odstotkih in se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="0e9dd819-823b-49ff-bcf6-dc4a05e268f8" type="jpg"&fbcc;

kjer je:

P(povprečje) – povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na geografsko zaokroženem območju, izraženih v odstotkih,

p (i,posamezna) – stopnja poškodovanosti kmetijske rastline na posameznem kmetijskem zemljišču, izražena v odstotkih,