Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno...

4738. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. septembra 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki obsega:

-

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),

-

Zakon o dopolnitvi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-A (Uradni list RS, št. 72/03 z dne 25. 7. 2003),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-B (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-C (Uradni list RS, št. 70/04 z dne 28. 6. 2004),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-D (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-E (Uradni list RS, št. 14/06 z dne 14. 2. 2006),

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-F (Uradni list RS, št. 68/06 z dne 30. 6. 2006) in

-

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS-G (Uradni list RS, št. 57/07 z dne 29. 6. 2007).

Št. 430-03/02-17/83

Ljubljana, dne 27. septembra 2007

EPA 1558-IV

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O N O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU uradno prečiščeno besedilo (ZSPJS-UPB7)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina in cilji zakona)

(1)

Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju.

(2)

Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač.

2. člen

(Pomen izrazov)

Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1.

Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:

-

državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti),

-

javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter

-

druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.

2.

Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

3.

Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.

4.

Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.

5.

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je spisek funkcij, sistemiziranih delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

6.

Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.

7.

Delovno mesto je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.

8.

Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom.

9.

Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.

10.

Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.

11.

Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih razredov.

12.

Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v tolarskem znesku.

13.

Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.

14.

Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec in funkcionar za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.

15.

Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.

16.

V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar, predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen

(Določitev plač)

(1)

Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade.

(2)

Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi oziroma sklepom, tako da se v pogodbi oziroma sklepu določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Ob izročitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi oziroma sklepa je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ali funkcionarju podati pisno obrazložitev, ki pojasnjuje podlago za določitev njegove plače ter višino njenih posameznih delov.

(3)

V pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepu se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.

(4)

O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepu, najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.

(5)

Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe.

3.a člen

(Ravnanje v primeru nezakonitosti)

(1)

O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti.

(2)

Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.

(3)

Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.

(4)

Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo.

(5)

Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena in v nadaljnem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.

(6)

Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.

II. DOLOČANJE OBSEGA SREDSTEV IN USKLAJEVANJE PLAČ

4. člen

(Določanje obsega sredstev za plače)

Obseg sredstev za plače za posamezno proračunsko leto se v finančnih načrtih uporabnikov proračuna, upoštevaje število javnih uslužbencev in funkcionarjev v skladu s sprejetim programom dela, njihove osnovne plače vključno s predvidenimi napredovanji, obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti in obseg sredstev za dodatke po zakonih, podzakonskih predpisih in kolektivnih pogodbah, določa v skladu z določili tega zakona.

5. člen

(Sestava plače, osnovna plača in usklajevanje osnovnih plač)

(1)

Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.

(2)

Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice.

(3)

Plačna lestvica je določena v prilogi 1 tega zakona.

(4)

Vrednosti plačnih razredov se usklajujejo praviloma enkrat letno. Višina uskladitve se dogovori s kolektivno pogodbo za javni sektor. Pogajanja se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo najkasneje 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna državnemu zboru.

(5)

Vsakokratna vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice, usklajena v skladu s prejšnjim odstavkom, se določi z zakonom.

6. člen

(Prostovoljno pokojninsko zavarovanje)

(1)

Socialni partnerji se lahko dogovorijo, da se del sredstev iz naslova uskladitve osnovnih plač nameni za vplačilo premij kolektivnega dodatnega ali prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

(2)

Za vplačilo premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja se lahko uporabijo tudi sredstva iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona.

III. PLAČNE SKUPINE, PLAČNE PODSKUPINE IN TARIFNI RAZREDI

7. člen

(Določitev plačnih skupin in plačnih podskupin)

(1)

Plačne skupine in plačne podskupine so:

(2)

Razponi plačnih razredov za plačne podskupine A1 do J3 so določeni v prilogi 2 tega zakona.

(3)

V najvišje plačne razrede iz priloge 2 se lahko uvrstijo le najzahtevnejše funkcije, najzahtevnejša delovna mesta, najvišji nazivi in najvišji vodstveni položaji.

(4)

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v plačnih podskupinah od A1 do J3, v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo, objavi vlada. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov vlada objavi najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.

(5)

Uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v aktih iz prejšnjega odstavka in povzet v katalogu.

8. člen

(Tarifni razredi in ravni potrebne usposobljenosti)

(1)

Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.

(2)

Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3)

Tarifni razredi so:

+------------+-------------------------------+---------------+
|Tarifni     |Uspešno končano izobraževanje |     Raven     |
|razred      |oziroma pridobljena            |   izobrazbe   |
|            |usposobljenost, ki je          |               |
|            |praviloma potrebna za          |               |
|            |opravljanje delovnih nalog     |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|I.          |– nepopolna nižja stopnja      |     11001     |
|            |osnovnošolske izobrazbe        |     11002     |
|            |– popolna nižja stopnja        |     11003     |
|            |osnovnošolske izobrazbe        |               |
|            |– nepopolna višja stopnja      |               |
|            |osnovnošolske izobrazbe        |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|II.         |– popolna višja stopnja        |     12001     |
|            |osnovnošolske izobrazbe        |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|III.        |– nižja poklicna izobrazba     |     13001     |
+------------+-------------------------------+---------------+
|IV.         |– srednja poklicna izobrazba   |     14001     |
+------------+-------------------------------+---------------+
|V.          |– srednja strokovna izobrazba |     15001     |
|            |– srednja splošna izobrazba    |     15002     |
+------------+-------------------------------+---------------+
|VI.         |– višja strokovna izobrazba    |     16101     |
|            |– višješolska izobrazba        |     16102     |
|            |(prejšnja)                     |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|VII/1.      |– specializacija po            |     16201     |
|            |višješolski izobrazbi          |     16202     |
|            |(prejšnja)                     |     16203     |
|            |– visokošolska strokovna       |     16204     |
|            |izobrazba (prejšnja)           |               |
|            |– visokošolska strokovna       |               |
|            |izobrazba                      |               |
|            |– visokošolska univerzitetna   |               |
|            |izobrazba                      |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|VII/2.      |– specializacija po            |     17001     |
|            |visokošolski izobrazbi         |     17002     |
|            |(prejšnja)                     |     17003     |
|            |– visokošolska univerzitetna   |               |
|            |izobrazba (prejšnja)           |               |
|            |– magistrska izobrazba         |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|VIII.       |– specializacija po            |     18101     |
|            |univerzitetni izobrazbi        |     18102     |
|            |(prejšnja)                     |               |
|            |– magisterij znanosti          |               |
|            |(prejšnji)                     |               |
|            |– državni pravniški izpit      |               |
|            |– specializacija v zdravstvu   |               |
+------------+-------------------------------+---------------+
|IX.         |– doktorat znanosti (prejšnji) |     18201     |
|            |– doktorat znanosti            |     18202     |
+------------+-------------------------------+---------------+

Izraz "prejšnja" in "raven izobrazbe" iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

IV. DOLOČANJE OSNOVNE PLAČE

9. člen

(Določanje osnovne plače)

(1)

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.

(2)

Osnovna plača funkcionarja je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščena posamezna funkcija oziroma s plačnim razredom, ki ga je funkcionar pridobil z napredovanjem, če funkcionar lahko napreduje v skladu z zakonom.

(3)

V aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivov pri uporabnikih proračuna je pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu.

10. člen

(Določitev osnovne plače funkcionarjev)

(1)

Osnovne plače funkcionarjev se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.

(2)

Uvrstitev posameznih funkcij v plačne razrede je določena v prilogi 3 tega zakona.

11. člen

(Določitev osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov)

(1)

Osnovne plače ravnateljev, direktorjev in tajnikov, zaposlenih pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, upoštevaje zahtevnost delovnega mesta ter pomen proračunskega uporabnika, ki ga vodijo, se določijo z uvrstitvijo v plačni razred.

(2)

Uvrstitev v plačne razrede določi vlada z uredbo, pri čemer se lahko za posamezne vrste delovnih mest uvrstitev določi v razponu plačnih razredov; v tem primeru morajo biti določeni tudi kriteriji za določitev plačnega razreda.

(3)

Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja, direktorja in tajnika pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je država, predpiše minister, pristojen za posamezno področje (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister).

(4)

Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz državnega proračuna ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, predpiše pristojni minister.

(5)

Plačni razred za določitev osnovne plače ravnatelja in direktorja pri proračunskih uporabnikih iz 2. točke 2. člena tega zakona, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, in se plače financirajo iz proračuna lokalne skupnosti, predpiše pristojni organ lokalne skupnosti s soglasjem pristojnega ministra.

(6)

Direktorjem, imenovanim v naziv, se plača, ne glede na naziv, določi v skladu z uredbo iz tega člena.

12. člen

(Orientacijska delovna mesta in nazivi ter skupna metodologija)

(1)

Orientacijska delovna mesta in nazivi so izbrana delovna mesta in nazivi, ki omogočajo primerjavo v plačnih skupinah in med plačnimi skupinami. Ovrednotijo se z uporabo skupne metodologije.

(2)

Skupna metodologija opredeljuje navodila za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, pri čemer se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:

-

zahtevnost delovnih nalog oziroma pogojev za pridobitev naziva,

-

zahtevana usposobljenost (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje),

-

odgovornost in pooblastila,

-

psihofizični in umski napori ter

-

vplivi okolja.

(3)

Skupna metodologija se določi s posebno kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja.

(4)

Orientacijska delovna mesta in nazivi se določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.

13. člen

(Način uvrščanja v plačne razrede)

(1)

Uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(2)

Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H in J ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.

(3)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.

(4)

Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

(5)

Delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.

(6)

Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.

14. člen

(Zmanjšanje osnovne plače oziroma plače)

(1)

V primeru, da javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu, na katerem lahko opravlja to delo z eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za tri plačne razrede nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.

(2)

Učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu, kateremu je v okviru tedenskega polnega delovnega časa določena zmanjšana tedenska učna obveznost v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, se plača obračuna v skladu z opravljeno učno obveznostjo.

15. člen

(Določitev osnovne plače za določen čas)

V primerih, določenih s posebnim zakonom, se lahko osnovna plača javnega uslužbenca, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča.

V. NAPREDOVANJE

16. člen

(Napredovanje v višji plačni razred)

(1)

Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona na delovnem mestu oziroma v nazivu napreduje v višji plačni razred. O tem napredovanju odloča pristojni organ oziroma predstojnik.

(2)

Javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov.

(3)

V skladu s prvim odstavkom tega člena ne more napredovati javni uslužbenec, ki prejema višjo osnovno plačo skladno s 15. členom tega zakona.

(4)

Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en plačni razred, če izpolnjuje predpisane pogoje. Javni uslužbenec, ki izpolnjuje predpisane pogoje, lahko ob svojem prvem in drugem napredovanju napreduje za največ dva plačna razreda. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

(5)

V primeru, da ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona, napreduje v skladu z določbami tega zakona.

(6)

Funkcionarji ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev.

(7)

Javni uslužbenci, ki so z uredbo ali aktom državnega organa razvrščeni na delovna mesta v plačni skupini B, ne napredujejo v višji plačni razred.

17. člen

(Pogoji za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred)

(1)

Pogoj za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje glede na:

-

rezultate dela,

-

samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,

-

zanesljivost pri opravljanju dela,

-

kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter

-

druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

(2)

Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu se za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade.

(3)

Za javne uslužbence v drugih državnih organih se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik državnega organa.

(4)

Za javne zavode s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja izda splošni akt direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, za visokošolske zavode pa pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.

(5)

Za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določi s splošnim aktom, ki ga izda minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(6)

Splošni akti iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(7)

Pred izdajo uredbe in splošnih aktov je potrebno pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov.

18. člen

(Napredovanje v višji plačni razred v višjem tarifnem razredu)

Z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu se lahko javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, ki je uvrščen v višji tarifni razred kot plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, na katerem napreduje, vendar ne višje kot je določen najvišji plačni razred plačne podskupine.

19. člen

(Določitev plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv)

Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v plačni razred, ki je za enega ali dva plačna razreda višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva.

20. člen

(Varovanje in prenos plačnega razreda javnega uslužbenca)

(1)

Če bi bil javni uslužbenec zaradi napredovanja na bolj zahtevno delovno mesto v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji plačni razred, obdrži plačni razred, ki ga je dosegel pred tem napredovanjem.

(2)

Če je javni uslužbenec premeščen na drugo delovno mesto oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, razen če pristojni organ ugotovi, da na prejšnjem delovnem mestu ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (razlog nesposobnosti) ali da plačni razredi za napredovanje na prejšnjem delovnem mestu niso bili doseženi v skladu z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ohranitev plačnih razredov napredovanja je možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

(3)

Javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede.

(4)

Pravici iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izključujeta.

VI. DELOVNA USPEŠNOST

21. člen

(Vrste delovne uspešnosti)

(1)

Javni uslužbenci so lahko upravičeni do:

-

redne delovne uspešnosti,

-

delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in

-

delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

(2)

Funkcionarji, za katere to določa ta zakon, so lahko upravičeni do delovne uspešnosti iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega člena.

a) Redna delovna uspešnost

22. člen

(Obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

(1)

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne več kot 5% letnih sredstev za osnovne plače. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za plačilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje ločeno.

(2)

Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor, za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pa z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

(3)

Del plače za redno delovno uspešnost ne pripada funkcionarjem, razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.

22.a člen

(Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev)

(1)

Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del plače za delovno uspešnost se izplača najmanj dvakrat letno, razen če ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno drugače.

(2)

Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3)

Višino dela plače za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov določi organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih določi pristojni minister.

22.b člen

(Del plače za redno delovno uspešnost sodnikov)

(1)

Sodniku, ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači sodnika, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače sodnika v mesecu decembru preteklega leta.

(2)

O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči predsednik sodišča. O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost predsednika sodišča odloči predsednik neposredno višjega sodišča. Predsedniku Vrhovnega sodišča del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.

(3)

Predsednik sodišča vrednoti delovne rezultate sodnika ob smiselni uporabi kriterijev iz 29. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 – uradno prečiščeno besedilo in 17/06).

(4)

Redna delovna uspešnost se sodniku izplača enkrat letno.

(5)

Sodnik, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe predsednik sodišča v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči sodniku. Sodnik zoper tako obrazloženo odločitev predsednika sodišča lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalni svet neposredno višjega sodišča, sodnik Vrhovnega sodišča pa na personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

22.c člen

(Del plače za redno delovno uspešnost državnih tožilcev)

(1)

Državnemu tožilcu oziroma pomočniku državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu državni tožilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega tožilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega tožilca v mesecu decembru preteklega leta.

(2)

O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči vodja državnega tožilstva. O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost vodje državnega tožilstva odloči generalni državni tožilec. Generalnemu državnemu tožilcu del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.

(3)

Vodja državnega tožilstva vrednoti delovne rezultate državnega tožilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 23. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo) in 29. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 – uradno prečiščeno besedilo in 17/06).

(4)

Redno delovno uspešnost se državnemu tožilcu izplača enkrat letno.

(5)

Državni tožilec, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe vodja državnega tožilstva v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči državnemu tožilcu. Državni tožilec zoper tako obrazloženo odločitev vodje državnega tožilstva lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na državnotožilski svet.

22.č člen

(Del plače za redno delovno uspešnost državnih pravobranilcev)

(1)

Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu državni pravobranilec), ki je v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za redno delovno uspešnost. Ta del plače lahko letno znaša največ dve osnovni mesečni plači državnega pravobranilca, pri čemer se kot osnova upošteva višina osnovne plače državnega pravobranilca v mesecu decembru preteklega leta.

(2)

O višini in izplačilu dela plače za redno delovno uspešnost odloči generalni državni pravobranilec. Generalnemu državnemu pravobranilcu del plače za redno delovno uspešnost ne pripada.

(3)

Generalni državni pravobranilec vrednoti delovne rezultate državnega pravobranilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 51. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 41/06 – uradno prečiščeno besedilo).

(4)

Redno delovno uspešnost se državnemu pravobranilcu izplača enkrat letno.

(5)

Državni pravobranilec, ki se z višino izplačila dela plače za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izplačila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe generalni državni pravobranilec v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vroči državnemu pravobranilcu. Državni pravobranilec zoper tako obrazloženo odločitev generalnega državnega pravobranilca lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalno komisijo.

b) Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela

22.d člen

(Sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela)

(1)

Uporabniki proračuna lahko v primerih, ko to določa ta zakon, izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela nad omejitvijo iz 22. člena, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte.

(2)

Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade. Za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce se posebni projekti in obseg sredstev, namenjen za plačilo povečanega obsega dela iz naslova teh projektov, določijo z državnim proračunom.

22.e člen

(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnih uslužbencev)

(1)

Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.

(2)

Javnim uslužbencem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru povečanega obsega dela iz prejšnjega odstavka, določi obseg dodatne tedenske učne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja.

(3)

Vlada z uredbo določi pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena, vključno s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno besedilo), za katere se pogoje in obseg dela plače za plačilo delovne uspešnosti določi z zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona.

(4)

Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela iz drugega odstavka tega člena se obračuna enako kot redna učna oziroma pedagoška obveznost.

22.f člen

(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sodnikov)

(1)

Če je mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti sodišča tako, da se poveča obseg dela za posamezne sodnike na istem sodišču ali drugem sodišču enakega oziroma nižjega položaja, lahko predsednik sodišča, na podlagi dogovora s sodnikom, sprejme pisno odločitev o povečanem obsegu dela in o plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela posameznega sodnika.

(2)

Predsednik sodišča pripravi predlog opravljanja povečanega obsega dela, ki vsebuje tudi predlog višine plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sodnika, in ga, če gre za izvajanje posebnih projektov, pošlje v potrditev Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Če Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog potrdi, sodišču tudi zagotovi ustrezna sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko predlog predsednika sodišča spremeni oziroma dopolni. Na podlagi potrjenega predloga predsednik sodišča sklene s sodnikom pisni dogovor o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

(3)

Pisni dogovor se pošlje v vednost predsedniku neposredno višjega sodišča in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje ter Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, če mu ni bil že predhodno poslan v potrditev.

(4)

Podrobnejše pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določi sodni svet, ta pa morajo biti določena tako, da se poleg števila rešenih zadev lahko upoštevajo tudi narava, starost in vrsta zadev ter stopnja znanja in izkušenj, ki so potrebna za odločanje. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače sodnika. V primeru, da se sodniku izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.

(5)

Akt sodnega sveta iz četrtega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

22.g člen

(plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela državnih tožilcev)

(1)

Državnemu tožilcu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če je na ta način mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega tožilstva. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme pristojni vodja državnega tožilstva, na podlagi pisnega dogovora z državnim tožilcem.

(2)

Pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela predpiše državnotožilski svet. Pogoji in merila za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj količina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače državnega tožilca. V primeru, da se državnemu tožilcu izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.

(3)

Akt državnotožilskega sveta iz drugega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

22.h člen

(Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela državnih pravobranilcev)

(1)

Državnemu pravobranilcu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, če je na ta način mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega pravobranilstva. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme generalni državni pravobranilec, na podlagi pisnega dogovora z državnim pravobranilcem.

(2)

Pogoje, merila in obseg plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela določi vlada z uredbo. Pogoji in merila za plačilo povečanega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj količina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela lahko znaša največ 20% osnovne plače državnega pravobranilca. V primeru, da se državnemu pravobranilcu izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 50% osnovne plače.

c) Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

22.i člen

(Obseg sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)

(1)

Uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem povečajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. člena zakona.

(2)

Vlada z uredbo določi prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo povečane delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka. Z uredbo se lahko določi, da se za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.

22.j člen

(Pogoji za izplačilo sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)

(1)

Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,

2.

v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke oziroma presežek prihodkov nad odhodki za izvajanje javne službe,

3.

v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu,

4.

v letnih poročilih za pretekla tri leta kumulativno ne izkazuje presežka odhodkov nad prihodki iz izvajanja javne službe in od prodaje blaga in storitev na trgu,

5.

ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,

6.

ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.

(2)

Uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena na podlagi obrazca, ki ga za izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti določi pravilnik, ki ureja sestavljanje letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava.

22.k člen

(Odločanje o razdelitvi in izplačilu sredstev)

(1)

Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.

(2)

Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu direktorja, ravnatelja in tajnika, določi organ pristojen za njihovo imenovanje.

(3)

Dinamiko izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog direktorja.

VII. DODATKI

23. člen

(Vrste dodatkov)

(1)

Javnim uslužbencem pripadajo:

-

položajni dodatek,

-

dodatek za delovno dobo,

-

dodatek za mentorstvo,

-

dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,

-

dodatek za dvojezičnost,

-

dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije,

-

dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in

-

dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(2)

Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.

(3)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo dodatki iz prvega odstavka tega člena.

(4)

V primeru, da dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.

(5)

Dodatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor.

24. člen

(Položajni dodatek)

(1)

Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.

(2)

Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5% osnovne plače in največ 20% osnovne plače.

(3)

Višina položajnega dodatka za funkcionarje iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določi z zakonom, za javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z uredbo.

25. člen

(Dodatek za delovno dobo)

(1)

Dodatek za delovno dobo je del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja.

O predpisu

Povezave med predpisi

Citati

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)