TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba v točkah I-IV in VI izreka spremeni, tako da se v tem delu glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek:

„I. Ugotovi se, da je sklep Sveta tožene stranke št. ... z dne 14. 2. 2022 v celoti nezakonit in se odpravi.

II. Ugotovi se, da je sklep Sveta tožene stranke št. ... z dne 17. 2. 2022 v celoti nezakonit in se v 2. točki izreka odpravi.

III. Ugotovi se, da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 28. 2. 2022, temveč je z vsemi pravicami tožeče stranke iz pogodbe o zaposlitvi št. .../direktor z dne 1. 6. 2021 trajalo do 20. 2. 2023, ko se omenjena pogodba o zaposlitvi sodno razveže. Tožena stranka mora tožečo stranko za ta čas prijaviti v vsa obvezna zavarovanja, ji plačati plačo v znesku 2.473,41 EUR mesečno, skupaj z dodatki in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska posamezne plače od 6. dne v naslednjem mesecu do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 2.473,41 EUR nadomestila zaradi razveze pogodbe o zaposlitvi.“

VI. Tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške.“

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (točka V izreka).

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da bi morala toženka oziroma Svet zavoda toženke pred sprejemom sklepa o razrešitvi tožnika z mesta direktorja dati tožniku možnost, da se izjavi o razlogu za razrešitev. V nobenih zadevi, ki jo je obravnavalo vrhovno sodišče, ni šlo za razrešitev direktorja zavoda, ki bi sam zahteval razrešitev oziroma podal odstop. V takšnem primeru obveznosti pristojnega organa, da direktorja seznani z razlogom in mu da možnost, da se izjavi, ni, saj se je s podajo zahteve za razrešitev oziroma podajo odstopa že izjavil.

Zahteva po pridobivanju soglasja ustanovitelja v primeru, ko je razlog za razrešitev direktorja, da sam zahteva razrešitev oziroma poda odstop, mora biti relativizirana. Do razrešitve namreč ob obstoju tega razloga pride na zahtevo direktorja, katerega možnost, da se odloči, da ne bo več zasedal tega mesta (izvrševal poslovodne funkcije zavoda), ne sme in ne more biti pogojena s pridobivanjem soglasja drugega organa oziroma subjekta (ustanovitelja).