TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Mednarodna zaščita v RS pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. Toženka je utemeljeno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca. Pravilno je namreč ugotovila, da tožnik ni imel utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripisanega političnega prepričanja, saj iz zbranih informacij izhaja, da je prisilno novačenje prej izjema kot pravilo. Pravilno pa je ugotovila tudi, da bi imel tožnik ob vrnitvi v izvorno državo kot mladoletnik brez živečih staršev težave pri zagotavljanju najosnovnejših življenjskih potreb in bi bil tudi lahka tarča spolnih zlorab, trgovine z ljudmi, fizičnega nasilja, dela v nehumanih in nevarnih razmerah ipd., ter mu glede na navedeno priznala status subsidiarne oblike zaščite.

Za oceno verodostojnosti ni bilo odločilno oziroma bistvenega pomena (zgolj) to, da tožnik ni podal prošnje takoj, ko je bilo to mogoče; vendar pa je čas, ko je zaprosil za mednarodno zaščito, ob vsoti vseh ostalih okoliščinah tudi (lahko) eden od dejavnikov, ki vpliva na tožnikovo verodostojnost, čeprav ne bistveni.