TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbam tožnikov ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"1. Razveljavita se sklepa upravnega odbora K. z.o.o., z dne 9.2. in 16.3.1993 o prenehanju delovnega razmerja tožnikov.

2. Tožnikom delovno razmerje ni prenehalo in so jih tožene stranke, pravne naslednice K. z.o.o., dolžne solidarno pozvati nazaj na delo, v osmih dneh.

3. Tožene stranke so tožnikom dolžne solidarno priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje do dneva vrnitve na delo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega zapadlega zneska od 15.

dne v mesecu dalje, v osmih dneh."

II. Tožena stranka je dolžna tožnikom solidarno povrniti stroške postopka odmerjene na 213.170,00 SIT, v osmih dneh.

Delodajalec o postopku za ugotavljanje, da delo delavcev trajno ni potrebno, ni obvestil sindikata. Delavci, za katere je bilo ugotovljeno, da njihovo delo trajno ni potrebno, niso bili vabljeni na sejo organa, ki je odločal o njihovih ugovorih.

S tem so bile kršene določbe materialnega prava iz prvega odstavka 82. člena ZTPDR in drugega odstavka 35. člena ZDR, ki delodajalcu naročajo, da mora o postopku obvestiti sindikat. V zvezi z vabili delavcev pa so bile kršene določbe 6. člena KVČP, 103. člena ZDR in drugega odstavka 82. člena ZTPDR.

Ker je odločitev sodišča druge in prve stopnje v nasprotju z dolgoletno prakso VS RS, je bila kršena tudi določba 22. člena URS, ki ureja enako varstvo pravic.