TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbama se delno ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se v celoti glasi:

" Tožena stranka mora tožeči stranki plačati v roku 8 dni 1.515,88 EUR in zakonske zamudne obresti v evrski protivrednosti, preračunani po 239,64 SIT za 1 EUR, od:

- 84.792,74 SIT od 14. 4. 1995 do 31. 12. 2001,

- 218.041,90 SIT od 30. 6. 1995 do 31. 12. 2001 in

- 60.430,01 SIT od 20. 7. 1995 do 31. 12. 2001.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 235,14 EUR za stroške prvostopenjskega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 235,14 EUR, ki tečejo od prvega dne po preteku osem dnevnega roka dalje do plačila."

2. Pritožba tožene stranke in stranskega intervenienta proti odločitvi o glavni stvari se v preostalem delu zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe.

3. Pritožba stranskega intervenienta proti 3. točki izreka izpodbijane sodbe se zavrže.

4. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 25,05 EUR za stroške pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25,05 EUR, ki tečejo od prvega dne po preteku osem dnevnega roka dalje do plačila.

5. Zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ki sta ju podala tožena stranka in stranski intervenient, se zavrneta.

 

Sporazum ureja razmerja med pogodbenima strankama za primer prenehanja Pogodbe, in sicer tako, da drugače opredeljuje njune medsebojne obveznosti kot v Pogodbi z dne 31. 5. 1996. Pritožbeno sodišče razume Sporazum kot prenovitev (323. člen OZ) in ne kot poravnavo (1050. člen OZ). V besedilu Sporazuma namreč ni zaznati, da bi pogodbeni stranki z njim po poti (1) vzajemnega popuščanja odpravljali (2) negotovost ali spor glede kakšnega njunega pravnega (odškodninskega) razmerja, kar je oboje bistveno za poravnavo (1050. člen OZ).

Pritožba stranskega intervenienta proti odločitvi o stroških postopka ni dovoljena. Intervenient ni stranka in njegov interes je le v tem, da stranka, ki se ji je pridružil, v pravdi zmaga (1. odstavek 199. člena ZPP). Zato se je v teoriji izoblikovalo stališče, da sme intervenient opravljati le tista dejanja, ki so v okviru zahtevka, ki ga stranka uveljavlja ali proti kateri se tak zahtevek uveljavlja. Z zahtevkom je treba razumeti zahtevek za odločitev o glavni stvari. Sklep o stroških je v obravnavanem primeru akcesoren odločitvi o glavni stvari, saj ga je sodišče prve stopnje utemeljilo s 3. odstavkom 154. člena ZPP.